Zakaj sta Janšo obiskala vplivni hrvaški general in njegov sin?

Za predsednika vlade Janeza Janšo je bil ponedeljek, 7. februarja, miren dan. Na urniku ni imel nobenih državniških obveznosti, če odštejemo večerni obisk proslave ob kulturnem prazniku. Danes razkrivamo, da so v kabinetu predsednika vlade na ta dan javnosti poskušali zamolčati skrivnostni obisk iz Zagreba.

K Janši sta namreč prišla upokojeni generalpolkovnik hrvaške vojske Krešimir Ćosić in njegov sin Marko Ćosić, do nedavnega član uprave HEP, največjega hrvaškega elektroenergetskega podjetja. To je razvidno iz podatkov uradne evidence obiskovalcev, ki smo jo zahtevali od kabineta predsednika vlade. Kaj je bila tema srečanja z Janšo, ni znano. Prav tako ne, kdo vse je tam bil, saj v kabinetu o sestanku niso obveščali javnosti. O tem, ali in katere dokumente o njegovih političnih nasprotnikih naj bi Janši prinesla Krešimir in Marko Ćosić, bodo na portalu Necenzurirano.si poročali v torek.

Ko smo kabinet predsednika vlade zaprosili za zapisnik, so nam sporočili, da bodo našo prošnjo obravnavali v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja. To pomeni, da bodo o njej odločili v dvajsetih delovnih dneh. Če jo bodo zavrnili, bo o naši pritožbi odločal urad informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik. V tem primeru bo zapisnik sestanka javnosti zelo verjetno na voljo šele po volitvah. Vse to seveda le v primeru, če takšen zapisnik v kabinetu sploh imajo, saj se je premier v preteklosti s posameznimi obiskovalci že sestajal brez prisotnosti ostalih uslužbencev.

Naravni zaveznik Ćosić je član upravnega odbora organizacije Hrvaški generalski zbor, ki združuje nekdanje vodilne v hrvaški vojski, velja pa za trdno podpornico hrvaške desnice.

Tuđmanova zveza z Američani

Toda informacije o namenu in vsebini Janševega sestanka so zagotovo v interesu javnosti. Krešimir Ćosić je namreč še vedno ena najvplivnejših oseb iz kroga nekdanjega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana. Velja za enega največjih poznavalcev in kronistov dogajanja iz leta 1991, ko sta se Slovenija in Hrvaška osamosvojili, zato so mu zelo verjetno dobro znani tudi takratni dogovori med vodstvi obeh držav.

Med hrvaško vojno je Krešimir Ćosić veljal za Tuđmanovo zvezo z Američani. V letih 1994 in 1995 jih je v Washingtonu pomagal prepričevati v odobritev več vojaških operacij, med katerimi je bila tudi Nevihta, s katero je hrvaška vojska osvobodila okupirane dele države. Po koncu vojne je bil namestnik pokojnega ministra za obrambo Gojka Šuška, ključnega povezovalnega člena med vladajočo stranko HDZ in hrvaškimi izseljenci v Severni Ameriki.

Leta 2000 je Krešimirja Ćosića kot generalpolkovnika upokojil takratni hrvaški predsednik Stipe Mesić, saj je bil eden od 12 podpisnikov pisma, s katerim so generali nasprotovali izročanju pripadnikov vojske mednarodnemu sodišču za vojne zločine v Haagu. Tri leta pozneje je postal poslanec HDZ, ki jo je takrat že vodil Ivo Sanader. Bil je tudi vodja parlamentarne delegacije pri zvezi Nato.

Lobist »očeta« hrvaške privatizacije

V čigavem imenu je Krešimir Ćosić, sicer redni profesor na zagrebški fakulteti za elektrotehniko, prišel k Janši, ni jasno. Danes je predsednik nadzornega sveta Agencije Alan, hrvaškega državnega podjetja za nakupe in prodaje orožja in vojaške opreme. Je član upravnega odbora organizacije Hrvaški generalski zbor, ki združuje nekdanje vodilne v hrvaški vojski, velja pa za trdno podpornico hrvaške desnice. Sedi tudi v nadzornem svetu družbe Hanza Media, ki ima v lasti Jutarnji list in več drugih hrvaških medijev. Njena lastnica je družina pokojnega Marijana Hanžekovića, nekoč najvplivnejšega odvetnika na Hrvaškem, ki je obogatel med hrvaško privatizacijo.

Tamkajšnji mediji so poročali, da je bil Ćosić v preteklosti tudi lobist. Pred leti naj bi pri telekomunikacijskih in drugih poslih pomagal odpirati vrata Borislavu Škegru, »očetu« hrvaške privatizacije in nekdanjemu ministru za finance, ki je pozneje ustanovil investicijsko družbo Quaestus. Vanjo je denar vlagal tudi Hanžeković.

Ime Borislava Škegra se je nekaj časa omenjalo v zgodbi o nasedlih nepremičninskih poslih Nove KBM na Hrvaškem iz obdobja prve Janševe vlade. Podjetja Škegrovih partnerjev so se namreč v letih 2008 in 2009 z Novo KBM dogovarjala o odkupu nekaterih njenih zemljišč, s katerimi je mariborska banka več slamnatim osebam na Hrvaškem omogočila skoraj 30 milijonov evrov dobička. Sojenje proti 13 obtoženim v tej zadevi z nekdanjim predsednikom uprave Nove KBM Matjažem Kovačičem na čelu se je začelo pred dvema letoma. Že leta 2015 smo razkrili, da je Kovačič takrat o vseh pomembnejših dogajanjih okrog banke obveščal tudi Janšo.

Pomemben igralec je bil Škegro tudi v zgodbi o Agrokorju, zdaj že nekdanjem lastniku Mercatorja. Ko je vodenje finančno propadlega koncerna Ivice Todorića leta 2017 prevzela hrvaška država, je prav Škegro za izrednega upravitelja pripeljal Anteja Ramljaka, ki je na Mercator želel prenesti obveznosti trgovske verige Konzum. Leto dni pozneje je v vrhu hrvaške vlade izbruhnil spopad za obvladovanje »novega Agrokorja«, po katerem se je Ramljak moral posloviti. S tem je krajšo potegnil tudi Škegro.

Sin odšel iz HEP in z očetom obiskal Janšo

Uganka ostaja, zakaj je skupaj s Krešimirjem Ćosićem k Janši prišel njegov sin. Marko Čosić je kariero ustvaril s trgovanjem z elektriko po Balkanu. Sprva jo je kot prokurist podjetja na Slovaškem prodajal družbi HEP, v katero je hrvaška država za nadzornika imenovala njegovega očeta. Zaradi konflikta interesov je Krešimir Ćosić odstopil, njegov sin pa je postal direktor trgovske družbe Proenergy, ki je danes v lasti švicarskega trgovca Ezpada. Ta je v obdobju prve Janševe vlade deloval tudi v Sloveniji.

Leta 2018, že v času vlade Andreja Plenkovića, je Marku Ćosiću uspel veliki met. Postal je član uprave družbe HEP, solastnice hrvaške polovice nuklearke v Krškem, ki je bila takrat na velikem pohodu v Sloveniji. Zanimala se je za nakup polovičnega deleža v družbi Gen-I in več paketov delnic elektrodistribucijskih podjetij. Precej bolj je bila HEP uspešna pri osvajanju trga. V nekaj letih si je v Sloveniji zagotovila okoli 300 naročnikov, ki ji prinašajo več kot 50 milijonov evrov letnega prometa. Med njenimi državnimi naročniki so največji Mestna občina Ljubljana, Luka Koper in Slovenske železnice (SŽ).

Toda z epidemijo se je rast HEP ustavila, saj družba na javnih razpisih ni ponujala več najnižje cene. Tako je ministrstvo za javno upravo lani jeseni izbralo dobavitelja električne energije za državne institucije. Pri štiriletnem poslu, vrednem več kot 30 milijonov evrov, je bila najugodnejša družba HEP Energija, vendar se je minister Boštjan Koritnik odločil, da okvirni sporazum, na podlagi katerega bo država naročala elektriko, podpiše tudi z družbo E3 v lasti Petrola. Podobno je bilo v Mestni občini Koper.

Konec lanskega leta je moral Marko Ćosić na hitro oditi iz uprave HEP. Medtem ko uradni razlog za to ni znan, je le nekaj mesecev prej njegovo ime izplavalo iz serije dokumentov iz davčnih oaz, ki jih je objavil mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev. Ti so razkrili, da je do tedaj skriti solastnik Ćosićevega podjetja v Črni gori nihče drug kot sin tamkajšnjega predsednika Mila Đukanovića.

Kaj trenutno počne Marko Ćosić, nam za zdaj ni uspelo izvedeti. Na Hrvaškem je še vedno lastnik svetovalnega podjetja, ki pa lani ni poslovalo.