Bruselj nam je želel drastično zrezati pokojnine, Janševa vlada pa ni imela nič proti

Nekdanja vlada Janeza Janše se je leta 2021 v Bruslju zavezala k izpeljavi pokojninske reforme, ki bi v pravice bodočih slovenskih upokojencev zarezala drastično bolj od sedaj predlagane reforme.

To je razvidno iz projekcij, drugih dokumentov, pojasnil ministrstva za delo in pogovorov z več ljudmi, ki so takrat sodelovali v pogajanjih z Evropsko komisijo o načrtu za okrevanje in odpornost (NOO). Gre za shemo, s katero si je Slovenija zagotovila 2,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev in posojil za ublažitev posledic epidemije. V zameno je morala naša država obljubiti izvedbo nekaterih reform, med njimi tudi pokojninske. 

Toda zaveza, da bo Slovenija izvedla pokojninsko reformo, je takrat temeljila na projekcijah, ki so se pozneje izkazale za zgrešene. Napovedovale so namreč, da bo rast izdatkov za pokojnine v Sloveniji druga najvišja v EU, takoj za Italijo. To bi pomenilo, da bi morala Slovenija v pokojninski blagajni, iz katere bo šlo letos za pokojnine nekaj več kot sedem milijard evrov, do leta 2035 najti za okoli 700 milijonov evrov prihrankov, do leta 2045 pa že neverjetnih 1,4 milijarde evrov. 

Bistvo: za toliko bi morali v Sloveniji vsako leto zmanjšati izdatke pokojninske blagajne. To bi lahko storili ali s podaljšanjem upokojitvene dobe na več kot 40 let ali z zniževanjem starostnih in drugih pokojnin. Temu primerno radikalna bi bila zato tudi pokojninska reforma.

Do preobrata je prišlo šele po zamenjavi oblasti, ko so na ministrstvu za delo ponovno odprli pogajanja z Brusljem. Lani so uspeli doseči popravke projekcij, ki so se precej izboljšale v prid Slovenije. Naša država bo zato lahko zavezo izpolnila že s precej manjšimi posegi v pravice upokojencev kot po prvotnem scenariju iz leta 2021.

Kaj vse se je torej dogajalo med pogovori z Brusljem, ki so odločali o obsegu pokojninske reforme v Sloveniji?

Preberite še:
Se je Janša, ko je bil na oblasti, res boril za upokojence? Številke kažejo, da ne.

Izdatke za pokojnine bi morali oklestiti za več kot milijardo evrov

Kot že omenjeno, je bila pokojninska reforma, ki bi zagotovila javnofinančno vzdržnost pokojninske blagajne, ena od ključnih obljub Bruslju v pogovorih o načrtu za okrevanje. Ta reforma je temeljila na projekcijah delovne skupine za staranje prebivalstva (AWG), ki deluje na ravni Evropske komisije. Za vsako od držav članic pripravi gospodarske in proračunske napovedi, ki nato služijo kot podlaga za odločitev o obsegu pokojninske reforme. 

Toda pri Sloveniji so bile te projekcije obarvane v črno. Delovna skupina za staranje je namreč napovedala, da se bo delež bruto domačega proizvoda (BDP), ki ga Slovenija namenja za pokojnine, s sedanjih 10,3 odstotkov do leta 2050 zvišal na 16 odstotkov. 

S tem bi znesek izdatkov za pokojnino presegel mejo finančne vzdržnosti, ki je pri Sloveniji nekje pri 11 odstotkih BDP. V praksi bi to recimo pomenilo, da bi morala Slovenija zaradi izplačevanja pokojnin krčiti sredstva za investicije in druge izdatke. 

Zakaj so bile napovedi za Slovenijo precej slabše kot pri nekaterih državah, ki imajo precej večje demografske težave, ni znano. Toda na ministrstvu za delo, ki ga je takrat vodil Janez Cigler Kralj, so tem napovedim očitno prikimali. S tem so se avtomatično zavezali tudi reformi, ki bi močno omejila rast izdatkov za pokojnine. 

Preberite še:
Kdo vam laže? Pavel Rupar. #analiza

So projekcije razlog, da se Janševa vlada ni lotila reforme?

V številkah: po projekcijah bi morali izdatke za pokojnine do leta 2040 znižati za 1,4 milijarde evrov na leto, kar je približno enako vrednosti projekta TEŠ6.

To je bil verjetno tudi razlog, zakaj je Janša že konec septembra 2020 napovedal, da se pokojninske reforme v njegovem mandatu ne bodo lotili, "saj čas zanjo ni primeren". Janševa vlada je s tem izvedbo reforme zaradi roka, ki ga je določil Bruselj, avtomatično prepustila vladi Roberta Goloba. 

Ta se je najprej lotila projekcij. Po naših informacijah so bili nekateri državni uradniki in strokovnjaki, ki so sodelovali pri oblikovanju gospodarskih in proračunskih napovedi za Slovenijo, že pred tem nezadovoljni z modelom, iz katerih izhajajo projekcije. V preteklosti naj bi tudi že protestirali, vendar niso imeli podpore politikov oziroma funkcionarjev. 

Nekdanji minister Cigler Kralj, ki smo ga za pojasnila zaprosili tako preko telefona kot elektronske pošte, za komentar včeraj ni bil dosegljiv. 

"Strokovnjaki ministrstva za delo, ministrstva za finance in Inštituta za ekonomsko raziskovanje (IER) so na podlagi podatkov o dopolnjeni pokojninski dobi aktivnih zavarovancev leta 2023 dokazali, da so predpostavke modela Evropske komisije za Slovenijo napačne," so nam pojasnili na ministrstvu.

Preberite še:
Počilo v stranki Pavla Ruparja: kam so izginile donacije upokojencev 

Namesto nove Ropove reforme smo dobili "mini reformo"

Popravljene projekcije kažejo, da bo rast izdatkov za pokojnine do leta 2050 znašala "le" slabih 14 odstotkov BDP, torej 2,2 odstotni točki manj kot pred popravkom. S tem je Slovenija z drugega mesta držav, kjer bodo izdatki za pokojnine najbolj zrasli, padla na rob deseterice, v družbo Grčije, Slovaške in Španije. 

V številkah: zgolj poprava projekcij je Sloveniji prihranila za približno 1,5 milijarde evrov rezov. 

Od kod takšna razlika med projekcijami? "Za projekcije so zelo pomembne stopnje zaposlenosti starejših, ki so bile po projekcijah Evropske komisije prenizke, saj bodo zaradi poznega vstopa mlajših generacij zavarovancev ti morali delati do višje starosti že brez reforme. Poleg tega so se spremenile tudi demografske predpostavke evropskega statističnega urada (Eurostat), kar je tudi nekoliko prispevalo k razliki," so odgovorili na ministrstvu, ki ga vodi Luka Mesec.

"Tu ne gre za gospodarsko okrevanje in rast BDP po pandemiji, ampak za sam ustroj modela, iz katerega izhajajo te projekcije," so dodali. 

To pomeni, da je lahko sedanja vlada pripravila "mini reformo" pokojninskega sistema, ki po predlogu novele prinaša daljše obdobje za izračun pokojninske osnove in dvig starostne meje za upokojitev. Vse skupaj pa bi ublažili z višjim odmernim odstotkom. Če projekcij ne bi spremenili, bi morala Slovenija po ocenah poznavalcev izpeljati reformo, primerljivo z Ropovo iz leta 1999, ki je krepko znižala odmerne odstotke.

Preberite še:
Mladinci SDS so se preoblekli v nevladnike. Novačijo mlade in prosijo za denar.