Zapečatena prihodnost: le redki revni otroci se bodo prijavili na maturo

Za večino učencev je zdaj sicer čas počitnic in brezskrbnosti, kar pa ne velja za marsikatere starše, ki razmišljajo, kako bodo finančno zmogli naslednje šolsko leto. Še posebej so v stiski starši in otroci iz socialno najšibkejših družin. Revščina močno zaznamuje tudi prihodnost otroka. Pri učencu iz najvišjega socialno-ekonomskega razreda, torej iz bogate družine, je verjetnost, da se bo vpisal na splošno gimnazijo in jo uspešno zaključil, kar 76-odstotna, medtem ko je ta verjetnost za učence iz najnižjega razreda le osem odstotkov, kaže raziskava, ki so jo pred nekaj leti objavili pri Republiškem izpitnem centru. Revščina tako že zelo kmalu določi, kaj bo potekalo otrokovo življenje.

Otroci pod pragom revščine

Britanski portal The Guardian je pred kratkim objavil podatke evropskega statističnega urada, da ima Slovenija najnižjo stopnjo tveganja revščine ali socialne izključenosti med otroki v Evropski uniji. Pa vendar v Sloveniji še vedno živi pod pragom revščine 41 tisoč otrok. Če poenostavimo izračun, jih bo od teh le nekaj več kot 3000 opravilo splošno maturo in se vpisalo na fakulteto. Imajo torej vsi otroci v Sloveniji enake možnosti za uspeh v šoli in konec koncev tudi za uspešno kariero?

»Materialno stanje družine nikakor ne bi smelo odločati o tem, kako uspešen bo otrok v šoli,« pravijo pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Pa vendar: »Praksa kaže, da razlike v socialno-ekonomskem ozadju močno vplivajo na dostop do učnih pripomočkov, obšolskih dejavnosti, šolske prehrane in drugih oblik podpore. Predvsem pa otroci iz revnih družin potrebujejo več truda, vztrajnosti in dodatno pomoč, da dosežejo enake rezultate kot vrstniki.«

Brez možnosti že ob rojstvu

Sredi julija bodo znani rezultati splošne mature in šele takrat se bodo lahko sprostili tudi dijaki četrtih letnikov. Veliko otrok pa sploh ni imelo priložnosti, da bi opravljali enega od najpomembnejših preizkusov v življenju. V Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) sicer opozarjajo, da na šolski uspeh in razvoj otrok ne vplivajo finančne težave kot take, temveč predvsem posledice teh težav. Če družina nima dovolj sredstev za osnovne življenjske potrebe, se začnejo pojavljati stres, napetost in negotovost. Starši imajo v bitki za preživetje iz meseca v mesec manj časa in moči za čustveno oporo otroku.

»Finančne težave družine so resna ovira, vendar same po sebi ne določajo otrokove prihodnosti. Kar je pogosto še bolj odločilno, so njihove posledice: negotovost, stres, izključenost, pomanjkanje priložnosti. V takšnem okolju otrok težko razvija svoje potenciale. Ko starši skrbijo, kako bodo plačali položnice ali nahranili družino, jim pogosto zmanjka časa in moči za branje pravljic, pomoč pri domačih nalogah ali preprosto – pogovor z otrokom. Starši, ki so obremenjeni z iskanjem dela, preživetjem iz meseca v mesec in poplačilom dolgov, imajo pogosto manj časa in moči za čustveno oporo otroku. To pa se kaže tudi v njegovem počutju,« pojasnjujejo v ZPMS. Ob tem sicer opozorijo, da so v podobnih stiskah tudi otroci zelo bogatih staršev, ki iz povsem drugih razlogov nimajo časa za otroka, a je ta prav tako prikrajšan.

Posledice finančnih stisk

Finančne stiske so v različnih pogledih dejavnik slabšega uspeha otroka v šoli. Otroci bivajo v neprimernih stanovanjih, nimajo mirnega prostora za učenje, nimajo dostopa do kakovostnih učnih pripomočkov ali tehnologije in ne sodelujejo pri obšolskih dejavnosti. Mnogo staršev otroku ne more plačati glasbene šole, športnih dejavnosti ali drugih aktivnosti. Posledice pa so negotovost otroka, stres, izključenost in pomanjkanje priložnosti.

Vpliv okolja na uspeh otrok

Ne vplivajo pa samo finance na uspeh otroka v šoli. Več raziskav kaže povezavo med številom knjig v domači knjižnici in akademskim uspehom otroka. Primerjali so družine, ki doma nimajo knjig, in družine, ki imajo na svojem domu knjižnico s 500 knjigami. V obeh primerih so imeli starši univerzitetno izobrazbo. Izkazalo se je, da so knjige otroke »pripeljale« v povprečju za 3,2 leta dlje v izobraževanju. 500 knjig je zastrašujoče veliko, vendar se je v raziskavah pokazalo, da je že 20 knjig doma pomembno vplivalo na nadaljnjo izobrazbo otrok. »Knjige same po sebi sicer ne bodo prinesle uspeha, kažejo pa, da starši razumejo vrednost znanja in bodo to prenesli tudi na svoje otroke. Knjige niso zgolj predmeti, temveč vrata v svet domišljije, jezika, znanja in razmišljanja,« pojasnjujejo v ZPMS.  

Vse skupaj pomeni, da uspeha otrok ne določa samo finančno stanje družine, ampak tudi zgled staršev. »Zato je ključen pozitiven odnos staršev do izobrazbe in zavedanje, da je učenje pot do boljšega življenja« pravijo pri ZPMS.

Primerljivi pogoji za učenje

Na ZPMS verjamejo, da je ključ do večje pravičnosti v tem, da otrokom omogočimo primerljive pogoje za učenje in razvoj. To vključuje dostop do osnovnih učnih sredstev, kakovostne šolske prehrane in pomoči pri učenju ter možnost sodelovanja v dejavnostih, ki prispevajo k celovitemu razvoju.

Šoloobvezni otroci trenutno nimajo zagotovljenih enakih možnosti za optimalni razvoj in šolsko uspešnost, pa so v okviru projekta Za brezplačno javno šolstvo zapisali pri Inštitutu 8. marec. Pred kratkim so zato na vlado naslovili pobudo, naj bodo vsa gradiva v osnovnih šolah ter udeležba na ekskurzijah in taborih brezplačni. Vse učbenike pa bi morali otroci prejeti v trajno last, so prepričani podporniki predloga. To pa bi bil le en korak v smeri enakih možnosti za vse otroke. Večina bremena ostaja pri starših, ki morajo verjeti v izobrazbo in da bo le ta pomagala otroku iz brezna revščine.