Slovenske ceste: to je bilo najdaljše obdobje brez smrtne prometne nesreče

Evropa se zaveda nevarnosti, ki na potnike prežijo na cestah, ter prave vzgoje in opozarjanja na pasti sodobnega prometa. Po podatkih Evropske komisije se je število smrtnih žrtev v prometu v EU lani zmanjšalo za tri odstotke glede na leto prej, kar je sicer dober podatek, a odgovorni še vedno opozarjajo na počasen napredek.

Lani je namreč v EU umrlo približno 20 tisoč ljudi, vendar še vedno večina držav članic ne dosega cilja EU, da bi do leta 2030 prepolovila število smrtnih žrtev v prometu. Na vsako smrtno žrtev v prometu se ocenjuje v povprečju pet hudo poškodovanih, kar pomeni približno 100.000 hudo poškodovanih letno v EU.

Razlike med državami članicami

Kljub majhnemu upadu pa so razlike med posameznimi državami kar velike. Z manj žrtvami se v zadnjih petih letih lahko pohvalijo v Grčiji, Španiji, Franciji in Italiji, medtem ko se je število povečalo na Irskem in v Estoniji »Po drugi strani poročilo kaže, da je Slovenija, skupaj z Belgijo, Bolgarijo, Dansko, Litvo in Poljsko, na dobri poti k cilju 50-odstotnega zmanjšanja števila smrtnih žrtev do leta 2030,« dodajajo na AVP.

Poročilo Evropske komisije omenja tudi Romunijo, ki je dosegla znaten napredek, kar 21-odstotno zmanjšanje od leta 2019, vendar še vedno ostaja država z najvišjo stopnjo smrtnosti v prometu v EU.

Na splošno pa se razpored držav EU glede na stopnjo smrtnosti ni bistveno spremenil. Ceste ostajajo najvarnejše na Švedskem (20 smrti na milijon prebivalcev) in Danskem (24 na milijon prebivalcev), najvišje stopnje smrtnosti na cestah pa imata Bolgarija (74 na milijon) in Romunija (77 na milijon). Povprečje v EU je 44 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev.

Slovenija je z 32 mrtvimi na milijon prebivalcev krepko pod povprečjem EU in na osmem mestu med državami članicami EU, a še daleč od Švedske.

Direktorica AVP Simona Felser pa poudarja, da je pri nas lani v prometnih nesrečah umrlo 70 ljudi, kar je za 18 odstotkov ali osem ljudi manj kot leta 2023 oziroma najmanj doslej, odkar vodijo statistike. Še v letu 2023 smo zabeležili 83 mrtvih v prometu.

Vozniki avtomobilov so najbolj kritični

Boljša statistika pa je dober rezultat tudi zato, ker smo pri nas v zadnjih letih zabeležili skokovito povečanje prometa na avtocestah in hitrih cestah; v zadnjih 20 letih se je povečal za več kot 80 odstotkov. Na AVP še poudarjajo, da lani tudi ni bilo nobene smrtne žrtve na e-skiroju, bilo je manj žrtev med mlajšimi od 18 let, najnižje doslej je bilo število umrlih kolesarjev (5) in pešcev (6). Za skoraj polovico manj je bilo tudi umrlih potnikov v vozilih, devet, še leto prej 17.

AVP je v analizi stanja v zadnjih petih letih ugotovil, da so pri nas najbolj kritični vozniki osebnih vozil, ki prednjačijo tako pri številu žrtev kot med povzročitelji. Na drugem mestu so vozniki motornih koles, med zelo izpostavljenimi pa so potniki.

Po analizi Evropske komisije v EU kot najbolj kritične ocenjujejo ceste zunaj naselja, ki ostajajo najnevarnejše; na njih je umrlo 52 odstotkov vseh žrtev prometnih nesreč, sledijo ceste v naseljih (38 odstotkov) in avtoceste (9 odstotkov).

 Moški so v EU predstavljali več kot tri četrtine vseh smrtnih žrtev (77 odstotkov), zelo ogroženi pa so starejši od 65 let, ti predstavljajo tretjino vseh umrlih v prometu. Tako kot pri nas je tudi v EU največ smrtnih žrtev med vozniki in potniki v avtomobilih (44 odstotkov), sledijo motoristi in mopedisti (20), pešci (18) in kolesarji (10 odstotkov). V mestih pa so pešci, kolesarji, motoristi, uporabniki električnih skirojev vpleteni v skoraj 70 odstotkov vseh smrtnih nesreč.

Vsaka žrtev pomeni tragedijo, a tudi stroške

Vsaka smrt na cestah je odveč, ​poleg povsem človeških tragedij je vsako tako izgubljeno življenje tudi finančni strošek. Vsak umrli pri nas stane družbo približno 1,5 milijona evrov, leta 2023 bi lahko tako skupni stroški vseh smrtnih žrtev znašali 123 milijonov evrov.

Tudi zato je cilj EU, da bi do leta 2030 prepolovili število smrtnih žrtev in hudih poškodb v prometu, do leta 2050 pa želijo doseči »vizijo nič« oziroma nič smrtnih žrtev.

Leta 2024 smo v Sloveniji uspeli uresničiti »vizijo nič« v enajstih od 51 tednov. »Najdaljše obdobje brez smrtne prometne nesreče je bilo med 16. marcem in 12. aprilom, kar 28 zaporednih dni,« dodaja Felser. Za primerjavo, leta 2023 smo imeli dve obdobji po 17 dni brez smrtne prometne nesreče, v prvi polovici marca in konec septembra.

Na drugi strani sta bila lani najbolj črna tedna na slovenskih cestah med 10. in 16. junijem ter med 16. in 22. septembrom, ko je v vsakem tednu umrlo pet ljudi.