Miti in resnice o selitvah slovenskih podjetij na Hrvaško

V zadnjih mesecih je mogoče iz ust gospodarstvenikov slišati opozorila, da se slovenska podjetja množično selijo na Hrvaško. Tja naj bi jih pregnalo zviševanje davčnih bremen v Sloveniji in negotovo poslovno okolje, saj da je Hrvaška precej bolj prijazna do vlagateljev. Eni celo napovedujejo, da bo Slovenija kmalu postala le še periferija Hrvaške. 

Tudi zato smo se v uredništvu necenzurirano.si odločili pridobiti in analizirati podatke o selitvah podjetij, delovnih mest in vodstvenih zaposlenih na Hrvaško. A pri tem smo v zadnjem tednu dni naleteli na nemalo težav. Ugotovili smo, da v Sloveniji ni institucije, ki bi te selitve načrtno beležila in spremljala. Na več zaprtih vrat smo naleteli tudi na Hrvaškem. 

Tako smo lahko pregledali le podatke, ki so javno na voljo. Iz teh smo ugotovili:

-       da se na Hrvaško ne selijo proizvodna podjetja.

-       da so največji del podjetij na Hrvaškem ustanovila podjetja iz severovzhodne Slovenije, ki se ukvarjajo s čezmejnimi storitvami. 

-       da se na Hrvaško selijo sedeži podjetij v lasti velikih multinacionalk, pri čemer gre za trend, ki traja že več let. K selitvi vodstvenih funkcij iz Slovenije pa so v pomembni meri pripomogli tudi hrvaški nakupi slovenskih podjetij, predvsem v prehranski in trgovski panogi. 

-       da do množične selitve slovenskih menedžerjev na Hrvaško ni prišlo. Število državljanov Slovenije, ki so postali davčni rezidenti Hrvaške, se v zadnjih dveh letih celo zmanjšuje.

Kaj vse smo torej našli v podatkih?

Preberite še:
Brodnjak govori o Dončiću in Pogačarju, ker želi nižje davke za najbolj plačane menedžerje

Kako smo iskali podatke o slovenskih podjetjih na Hrvaškem

Kot že omenjeno, podrobnejših podatkov o tem, koliko podjetij so v zadnjih letih na Hrvaškem ustanovile pravne in fizične osebe iz Slovenije, nima nihče. 

Na agenciji za javno pravne evidence in storitve (Ajpes) so nam zatrdili, da teh podatkov iz obstoječe mednarodne izmenjave na področju poslovnih registrov ni mogoče pridobiti. Nimajo jih ne na finančni upravi (Furs) ne na statističnem uradu (Surs). Tam so nas napotili na Banko Slovenije, kjer zbirajo kumulativne podatke o tujih naložbah. 

Neuspešni smo bili tudi na Hrvaškem, kjer smo se obrnili na tamkajšnji sodni register, finančno agencijo Fina, hrvaško davčno upravo in Hrvaško gospodarsko zbornico (HGK). Na hrvaškem ministrstvu za pravosodje pa so nas včeraj pozno popoldne usmerili na njihov statistični urad.

Šele na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in obrtno-podjetniški zbornici (OZS) smo tako uspeli dobiti približne ocene dejanskega stanja. Te kažejo, da je lani res prišlo do večje selitve slovenskih podjetij v Avstrijo, na Hrvaško in na Madžarsko. Toda razloge zanjo gre iskati v Bruslju.

Podjetja, ki so delala čez mejo, tam ustanavljajo hčere

Po izbruhu gospodarske krize konec leta 2008 je v Sloveniji prišlo do skokovitega povečanja obsega čezmejnega opravljanja storitev, največ na Štajerskem. Naša podjetja, ki se ukvarjajo z gradbeništvom, prevozništvom in tehničnimi storitvami, so svoje zaposlene pošiljale v Avstrijo in Nemčijo, kjer so imeli veliko prednost zaradi nižjih stroškov dela, posli pa so jim cveteli. Nekatera slovenska podjetja so tam ustvarila večino prihodkov.

Toda tega je bilo lani naenkrat konec. Zakaj? Ker je Avstrija prijavila Slovenijo na Evropsko komisijo zaradi kršitve načela enake obravnave delavcev in nedovoljene državne pomoči. Ker so nam v Bruslju zagrozili s tožbo, je Slovenija spremenila zakon o čezmejnem izvajanju storitev in povečala obremenitev plač zaposlenih v tistih slovenskih podjetjih, ki jih delodajalci napotijo v tujino na začasno delo.

Podjetja so opozarjala, da morajo množično odpuščati in seliti podjetja v tujino, in sicer v tiste države, kjer so prej opravljali projekte z napotenimi delavci. Izpostavljali so Hrvaško, kjer naj bi bil strošek dela pri enaki neto plači nižji za 30 odstotkov. 

Na Hrvaško gredo najraje tovornjakarji in logisti

Koliko podjetij so slovenski lastniki zaradi tega ustanovili v tujini? "Po podatkih, pridobljenih od 19 podjetij, ki so v letu 2023 zaposlovala 1074 delavcev, se je njihovo število zaposlenih zmanjšalo za 221 oseb oziroma za 21 odstotkov," odgovarjajo na GZS. 

V preteklih letih je bilo v tujino neposredno napotenih približno 30.000 delavcev letno. To bi lahko pomenilo, da se je njihovo število v zadnjem letu zmanjšalo za okoli 6.300 oseb. To se sklada tudi s podatki Banke Slovenije o zmanjšanem izvozu, še dodajajo na GZS. 

Na OZS pa so poudarili, da je "teh podjetij po naši oceni več kot tisoč, kar pomeni med 6 do 8 tisoč zaposlenih". "Potrebno pa je vedeti, da podjetja svoje zaposlene v druge države selijo postopoma in torej ne gre za situacijo, ko podjetnik v Sloveniji čez noč zapre svoje podjetje, ampak hkrati ustanovijo še eno podjetje v davčno ugodnejši državi ter tja preselijo del svojih zaposlenih ali pa tam dodatno zaposlujejo," so pojasnili. 

"Gre za podjetja iz različnih panog, po naših ocenah jih je največ iz sektorja logistike in transporta. Ti gredo v sosednje države zaradi hitrejše umestitve potrebne infrastrukture v prostor, zaradi hitrejših postopkov pri zaposlovanju, cenejših zemljišč in zavarovanj," odgovarjajo na OZS. 

Število davčnih rezidentov, ki so odšli na Hrvaško, upada

Kljub opozorilom, da vodilni menedžerji podjetij zaradi previsokih plač zapuščajo Slovenijo in se selijo na Hrvaško, kjer imajo veliko nižjo davčno obremenitev (najvišjih) plač, pa podatki kažejo drugačno sliko. V zadnjih treh letih se namreč število davčnih rezidentov Slovenije, ki so odšli na Hrvaško, celo znižuje.

Po podatkih Fursa je bilo v letu 2023 takšnih oseb 365. Lani jih je bilo 293. V nekaj manj kot petih mesecih letošnjega leta pa je ta številka dosegla 117. Torej kaže, da bo še nižja. Za primerjavo: državljani Slovenije imajo na Hrvaškem v lasti približno 115 tisoč nepremičnin.

Sedeži podjetij multinacionalk se selijo že desetletje

Medtem se podjetja iz Slovenije še vedno skorajda ne odločajo za selitev proizvodnje v tujino. Slovenija ima namreč še vedno visoko kvalificirano delovno silo, v primerjavi z nekaterimi zahodnimi evropskimi državami pa še vedno ugodnejšo obdavčitev oziroma stroške dela in ugodne subvencije. Nekatera največja tuja podjetja (Novartis, Revoz) zato pri nas napovedujejo nove velike naložbe. 

Tudi seznam podjetij iz Slovenije, ki so v tujino preselila vodilne funkcije, kaže, da gre za trend, ki traja že desetletje. Avstrijski proizvajalec sokov Rauch že od leta 2014 nima podjetja v Sloveniji. Francoski L'Oreal ga je zaprl že leta 2020, dve leti prej pa pri nas odprl podružnico hrvaške družbe. Oracle in Cisco sta operacije v Slovenije zmanjšala na minimum, Microsoft pa regijo vodi iz Bolgarije.

Za te selitve niso krivi le davki, ampak dejstvo, da sta hrvaški ali srbski trg večja od slovenskega, boljša letalska povezanost Zagreba oziroma Beograda s svetom in privatizacija domače prehrambene industrije. Primer: telekomunikacijski operater A1 je vodstvo preselil v Zagreb, toda v resnici je bil predsednik uprave Dejan Turk že od leta 2015 prijavljen v Srbiji, lani pa je bivališče preselil na Hrvaško. V obeh državah sicer avstrijska telekomunikacijska skupina ustvari bistveno več prometa kot v Sloveniji.