Lastništvo pravic intelektualne lastnine Sartorius Bia Separations temelji na ponarejeni pogodbi

"Sodišče je ugotovilo, da je slovenska družba Sartorius Bia Separations uveljavljala lastništvo nad intelektualno lastnino avstrijske Bia Separations in zahtevala ekskluzivne pravice do distribucije na podlagi pogodbenih razmerij, ki niso nikoli obstajala na zakonit način. Ključna pogodba o sodelovanju in več aneksov, ki naj bi te pravice formalizirali, so bili nični," so v imenu stečajnega upravitelja avstrijske družbe Bia Separations danes sporočili iz agencije Propiar.

Kot so navedli v sporočilu za javnost, je sodišče obenem razsodilo, da je slovenska družba v letih 2014 in 2015 neupravičeno prejela dve finančni nakazili v skupni višini 1,2 milijona evrov.

Sodišče odredilo razkritje prihodkov in prenosov pravic od leta 2007 dalje

Sartorius Bia Separations s sedežem v Ajdovščini mora po navedbah stečajnega upravitelja avstrijske družbe prav tako razkriti vse prihodke, ustvarjene s prodajo tehnologije CIM v tujini (z izjemo Slovenije), ter poročati o vseh prenosih pravic intelektualne lastnine, pripisanih slovenski družbi od leta 2007 naprej.

Kot izhaja iz sporočila za javnost, sodba deželnega sodišča v Železnem navaja, da so revizorji že leta 2012 opozorili na neskladja glede lastništva patentov. "Takrat sta Matej Penca in Aleš Štrancar poskušala prikriti nepravilnosti s spremembo vsebine pogodbe o prenosu pravic intelektualne lastnine - pri tem pa sta ohranila prvotni datum, da bi ustvarila vtis, da je pogodba v takšni obliki obstajala od začetka," so zapisali.

Namen ponarejenih pogodb je bil oslabiti avstrijsko družbo

Po mnenju sodišča se je vodstvo zavedalo, da gre za ponaredek, s katerim so želeli retroaktivno odvzeti avstrijski Bia Separations lastništvo intelektualne lastnine in jo s tem finančno oslabiti.

V nadaljevanju sta Štrancar in Penca med letoma 2013 in 2015 oblikovala pogodbo o sodelovanju, datirano z 18. oktobrom 2007, ter jo med leti 2007 in 2015 dopolnjevala z aneksi. Dokumenti so navajali letne plačilne obveznosti do slovenske družbe, pri čemer niso bili nikoli potrjeni s strani nadzornega sveta ali skupščine, so v imenu stečajnega upravitelja navedli v Propiar.

Dokumenti antidatirani in sprejeti mimo pristojnih organov

Kot so poudarili, je sodišče ugotovilo, da je šlo za načrtno ustvarjanje in antidatiranje pogodb brez vednosti družbenikov, kar pomeni grobo kršitev pravne varnosti in poslovnih običajev - tako po avstrijskem kot po slovenskem pravu.

Omenjene pogodbe so bile sklenjene ali naknadno spremenjene brez označb sprememb, z lažnim prikazovanjem pravne kontinuitete in sklepane mimo organov, ki bi morali to odobriti.

"Takšno ravnanje je sodišče označilo kot nepošteno in nezakonito, zato so bili pogodba o sodelovanju, njeni aneksi ter prirejena pogodba o prenosu pravic razglašeni za neveljavne in nične - zaradi tajnega in usklajenega ravnanja vpletenih, zlorabe pooblastil ter škodljivega poslovanja z lastno družbo," so zapisali v sporočilu.

Sodba je pomembna zmaga

Stečajni upravitelj avstrijske družbe Bia Separations Michael Wagner je sodbo označil za pomembno zmago. "Sodba jasno potrjuje, da pravna podlaga za lastništvo intelektualne lastnine, ki jo je uveljavljala slovenska družba Sartorius Bia Separations, ni nikoli obstajala," je dejal.

Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, sodba potrjuje ničnost več domnevno ključnih dogovorov med strankama, ki so predstavljali podlago za domnevno lastništvo intelektualne lastnine slovenske družbe Sartorius Bia Separations.

Delna sodba še ni pravnomočna, sodišče pa bo v naslednji fazi postopka odločalo o finančnih posledicah teh dejanj, so še navedli.

Tožba proti slovenski družbi v Sloveniji zavrnjena kot neutemeljena

Okrožno sodišče v Novi Gorici je medtem novembra lani v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 83 milijonov evrov, ki ga je v imenu avstrijske družbe podal njen stečajni upravitelj. Sodišče je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.