Ne stavka proti zdravnikom, ampak zahteva za ohranjanje javnega zdravstva

Danes ob 17. uri je po več mestih po Sloveniji napovedana prva stavka pacientk in pacientov, katere pobudnica je iniciativa Glas ljudstva. Z njo bodo med drugim zahtevali dostop do družinskega zdravnika za vse, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ustavitev odtekanja javnega denarja k zasebnikom.

Svet24
Avtor: Svet24 / Marjana Tomšič Vovk
torek, 10. 1. 2023, 05:58


glas-ljudstva, predstavitev-stavke-pacientov
Simbol stavke je prekrižan obliž.
Sašo Švigelj
Pet zahtev stavke pacientov
1. Vsem pacientom nemudoma zagotoviti dostop do osebnega zdravnika. 2. Odprava dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (tako da se ukinejo doplačila za zdravstvene storitve). 3. Prekinitev dela zdravnikov v dvojni praksi (dvoživkarstvo). 4. Preprečitev preskakovanja čakalnih vrst, ki jih omogočajo komercialna zavarovanja. 5. Javno zdravstvo mora slediti potrebam pacientov, ne dobičkom koncesionarjev.

Glas ljudstva, ki ga sestavlja 112 organizacij in civilnodružbenih iniciativ, opozarja, da to ni stavka proti zdravnikom ali aktualni vladi niti ne v podporo opoziciji, saj ima slednja v svojem programu zapisano privatizacijo zdravstva, temveč bo to stavka pacientov, ki zahtevajo sistemske spremembe, zato da ustavijo rušenje javnega zdravstva. »Z udeležbo na stavki pacienti ne bodo protestirali proti svojim zdravnikom, temveč bodo stavkali tudi zanje. Če bodo pacienti razumeli, da protestirajo, ker zahtevajo, da se javni zdravstveni sistem ohrani in okrepi, da zdravstveni domovi ostanejo njihovi, in ne plen zasebnih lastnikov, potem pričakujem visoko udeležbo,« je dejal eden od vidnejših predstavnikov iniciative Glas ljudstva, nekdanji zdravstveni minister dr. Dušan Keber.

Čas, da se paciente postavi v ospredje

Odgovornost za trenutno stanje v zdravstvu nosi večina preteklih vlad, vendar tudi trenutna vlada v prvih osmih mesecih mandata ni sprejela nobenega ukrepa, ki bi dokazoval njeno iskreno prizadevanje za ohranitev javnega zdravstva – velik del dosedanjih ukrepov še povečuje možnosti za dodatno pretakanje javnih sredstev v zasebni sektor. S stavko se zato želi opozoriti, da je skrajni čas, da se v ospredje razprave o zdravstvenem sistemu postavi interese in pravice prebivalk in prebivalcev, torej pacientk in pacientov, ki jim je sistem namenjen. »Vsi se zavedamo, da je stanje v slovenskem zdravstvu katastrofalno in da se slabša vsak dan, vsaj 130 tisoč ljudi je brez izbranega osebnega zdravnika,« je izpostavil predstavnik iniciative Jaša Jenull in dodal: »Sistem v svoji osnovi ne deluje tako, kot bi moral, ne deluje v interesu pacientov, ampak trenutno deluje predvsem v interesu interesnih skupin, ki ustvarjajo dobičke.«

Ambulante za neopredeljene niso rešitev

Dr. Keber se strinja, da je nujno zagotoviti dostop do osebnih zdravnikov, a ambulante za neopredeljene niso prava rešitev. V pogovoru za naš časopis je na primer predlagal, da bi zdravnike administrativno razbremenili, specializantom odredili štirimesečno kroženje v osnovnem zdravstvu in povečali število diplomiranih medicinskih sester, ki bi od zdravnika lahko prevzele nekatera strokovna opravila. »Ko vse to združimo, ugotovimo, da bi lahko povečali normativ družinskega zdravnika, to pa bi zadostovalo, da bi vsi pacienti v državi nazaj dobili svoje izbrane zdravnike.« Obregnil se je tudi ob višino honorarja, predvidenega za delo zdravnikov v ambulantah za neopredeljene (ta znaša okoli 80 evrov neto na uro), češ da so to »nespodobno visoke nagrade« in podkupnine.

Očitki ministra Kebru in obratno

Na to se je takoj oglasil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki je že tako kritičen do stavke. »S kričanjem na ulicah, nesposobnostjo organiziranja normalnega civilizacijskega vpisovanja k osebnim zdravnikom, obtoževanjem manjšine zdravnikov, da so dvoživke, da koncesionarji niso del javnega, da imamo zdravstvo, ki ni po meri pacienta, pač pa po dobičkonosni koncesionarski dejavnosti, in ustvarjanjem izrednih razmer strašimo ljudi,« je dejal. Kebru pa očital, da je za pripravo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju leta 2017 prejel 20 tisoč evrov za 770 ur svetovalnega dela, čeprav izdelka na koncu ni bilo. Keber mu je odgovoril, naj pobrska po predalih, kjer bo našel »dokončan predlog zakona s 482 členi«, v njem pa tudi »rešitve številnih problemov, zaradi katerih je zdajšnji zakon neustaven«. Dodal je še, da »bi bilo bolje delati v ambulanti za izbrisane: v tem primeru bi za 770 ur dela prejel kar 61.600 evrov neto.

Dušan Keber pravi, da ambulante za neopredeljene niso rešitev.
Dušan Keber pravi, da ambulante za neopredeljene niso rešitev.
Sašo Švigelj

Prekrižana obliža

Prva stavka pacientk in pacientov v zgodovini Slovenije bo potekala na delovnih mestih, ob 17. uri pa se bodo stavkajoči zbrali na Trgu republike v Ljubljani ter hkrati pred zdravstvenimi domovi v Izoli, Kopru, Mariboru, Novem mestu, Slovenskih Konjicah, Kranju, Kamniku in Slovenj Gradcu. »Na stavko vabimo vse, ki jim je mar za javno, kakovostno in vsem dostopno zdravstvo,« so povedali v iniciativi in dodali, da lahko ljudje podporo stavki izrazijo tudi tako, da na ta dan nosijo simbol stavke: dva prekrižana obliža, nalepljena na »srčni« strani.

Stavko pacientov so podprle koalicijske stranke Levica, SD in Gibanje Svoboda. Premier Robert Golob je dejal, da razume prizadevanja pacientov, zato je vlada že v interventnem zakonu sprejela ukrepe za administrativno razbremenitev in prenos kompetenc na družinskega zdravnika. »Za dolgoročne in sistemske ukrepe v zdravstvu bo predsednik vlade prisluhnil tudi predstavnikom civilne družbe,« so sporočili iz njegovega kabineta. Prav tako stavko podpirajo Zbornica zdravstvene in babiške nege, Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS), Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ter Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS).

Simbol stavke je prekrižani obliž.
Simbol stavke je prekrižani obliž.
Bobo