Predsednik parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) Janez Žakelj (NSi), ki je novembra lani skupaj z Matejem Toninom na generalni policijski upravi preverjal, ali kriminalisti prisluškujejo osumljencem v preiskavi domnevno spornih poslov na Darsu, je pri pojasnjevanju razlogov za to početje danes obrnil ploščo.
Še včeraj zvečer je Žakelj v oddaji 24ur zvečer dejal, da je pobudo za preverjanje telefonskih številk, med katerimi so vsaj tri uporabljali osumljenci iz preiskave domnevno spornih poslov Darsa, dobil od "anonimnega vira". Pri tem je v pogovoru z voditeljem Urošem Slakom posebej poudaril, da so bile "tudi številke anonimne".
Toda danes popoldne je Žakelj v izjavi za javnost govoril povsem drugače. Dejal je, da "se je na člane komisije v mesecih pred tem obrnilo več posameznikov, ki so trdili, da jim neupravičeno in nezakonito prisluškujejo". To pomeni, da ni šlo več za "anonimni vir", ampak za ljudi, za katere sta tako Žakelj kot Tonin vedela, kdo so.
Razkril je tudi datum nenapovedanega obiska skupine poslancev na policiji – torek, 7. novembra.
Preberite še:
Tonin in Žakelj na policijo prinesla tudi številko osumljenega pobiralca provizij
V času prodaje Litijske preverjali telefonski Vežnaverja in Zidar Klemenčič
Vse to celotno zgodbo postavlja v novo luč:
1. Žakelj in Tonin sta tako telefonske številke treh osumljencev v kriminalistični preiskavi poslov na Darsu preverjala le dan po tem, ko je s položaja predsednika uprave te družbe pod pritiskom nadzornikov odstopil Valentin Hajdinjak, zdaj eden od osumljencev. Iz tega je mogoče domnevati, da je bila prav zamenjava na Darsu ključni razlog za obisk poslancev KNOVS.
2. To sta Žakelj in Tonin počela že po tem, ko je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) začel s predkazenskim postopkom v zadevi Dars in o tem že konec oktobra obvestil javnost.
3. Če gre verjeti Žaklju, so se posamezniki, katerih telefonske številke sta preverjala s Toninom, pred tem sami obrnili na prvaka NSi oziroma druge člane komisije. To pomeni, da sta se nanje obrnila tudi primorski podjetnik Sebastjan Vežnaver in odvetnica Nina Zidar Klemenčič, ki sta se v istem obdobju ukvarjala s prodajo sodne stavbe državi. Sta želela prek KNOVS izvedeti, ali jima pri tem prisluškujejo?
4. Žakelj je poudaril, da je seznam številk na policijo prinesel eden od članov KNOVS. Glede na sestavo skupine poslancev, ki je opravljala izredni nadzor, je to lahko samo Tonin. Kako je torej mogoče, da se je na njem znašel gradbeni lobist Gašper Bedenčič, če sta tako Tonin kot Hajdinjak javno večkrat zatrdila, da ga ne poznata? Se je tudi on sam obrnil na KNOVS? Kot smo že poročali, sicer Bedenčič velja za osebo iz kroga generalnega sekretarja SDS Boruta Dolanca.
5. Žakelj je danes poudarjal, da so indice o tem, komu se prisluškuje, dolžni preveriti. Mar to pomeni, da mora KNOVS ugoditi vsakršni tovrstni pobudi, četudi jo recimo dobi od osebe iz kriminalnega miljeja?
Preberite še:
Afera Dars: poslanca NSi na policiji preverjala, ali prisluškujejo Hajdinjaku
Kje so zapisniki? In kaj pravi policija?
Na spletnih straneh državnega zbora sicer o nujni seji, na kateri so odločali o izrednem nadzoru na policiji, ni mogoče najti nobenega podatka. V evidencah namreč manjkata sklica dveh sej, ki sta potekali med 3. in 9. novembrom. Kot je danes pojasnil Žakelj, sta bili seji "stornirani zaradi napake v informacijskem sistemu".
"Na vaša vprašanja o postopku in okoliščinah nadzora Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb nad izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov na Generalni policijski upravi 7. novembra 2023 ne moremo odgovoriti zaradi varovanja tajnih podatkov," pa so nam pojasnili na policiji.
Potrdili so le, da je policija v tem primeru sodelovala s komisijo korektno in v skladu z veljavno zakonodajo, pri čemer niso bili izpolnjeni pogoji za odložitev dajanja podatkov komisiji, kot to določa 27. člen Zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. "Policija komisiji ni posredovala podatkov, ki bi v času nadzora lahko ogrozili potek katerega koli predkazenskega postopka, v okviru katerega so se izvajali prikriti preiskovalni ukrepi," so poudarili.
