Ko je Danijel Bešič Loredan leta 2022 prevzel ministrstvo za zdravje, je kot enega od članov svoje ožje ekipe predstavil tudi Dorijana Marušiča, ki je ta resor vodil v času vlade Boruta Pahorja. Postati bi moral predsednik strateškega sveta za zdravstvo. Toda v poznejših mesecih so se njune poti razšle. Medtem ko je Bešič Loredan lani moral oditi iz vlade, pa je Marušič danes ključni svetovalec sedanje ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel.
Kot je razvidno iz seznama svetovalnih in drugih pogodb z zunanjimi izvajalci, ki smo ga pridobili od ministrstva, je to decembra lani, dva meseca po začetku mandata Valentine Prevolnik Rupel, z Marušičem podpisalo pogodbo za "svetovanje na področju inovativne zdravstvene politike". Do konca leta 2026, ko se izteče, lahko Marušiču prinese dobrih 60 tisoč evrov bruto. Do zdaj mu je ministrstvo izplačalo 5.500 evrov bruto.
To pa ni edino delo, ki ga za ministrstvo opravlja Marušič. Ob tem, ko je še vedno namestnik predsednika strateškega sveta za zdravstvo Erika Breclja, je namreč tudi član delovne skupine za pripravo zakona o kakovosti in varnosti. Ta je po besedah Valentine Prevolnik Rupel ena od prednostnih nalog ministrstva. Toda v zdravstvenih krogih je mogoče o Marušičevi vlogi pri pripravi tega zakona slišati več pomislekov. Marušič je namreč ustanovitelj in nekdanji lastnik podjetja, ki mu novi zakon odpira vrata do novih poslov.
Preberite še:
Tonin in Žakelj na policiji preverjala tudi številko osumljenega pobiralca provizij
Bo zmagovalec zakona o kakovosti le eno podjetje?
Ko je vlada Roberta Goloba sredi marca sprejela izhodišča za pripravo zakona o kakovosti v zdravstvu, je ministrica Prevolnik Rupel poudarila, da bo "to za paciente, ki si zaslužijo varno in kakovostno obravnavo, izjemnega pomena". Opozorila je, da "bo z uvedbo kazalnikov kakovosti mogoče na nekaterih področjih prihraniti tudi do 20 odstotkov".
Toda področje kakovosti pomeni tudi priložnost za dober posel. Novi zakon bo namreč uvajal certifikacijo in akreditacijo na podlagi mednarodnih standardov, ki jih v Evropi uporablja večina držav. Določal bo tudi pogoje za nadzor kakovosti. Ne bo veljal le za javne zdravstvene ustanove, ampak tudi vse ostale izvajalce zdravstvene dejavnosti, torej tudi zasebne klinike.
V Sloveniji ima že vrsto let primat na tem področju le en igralec - podjetje AACI, ki ga je leta 2013 ustanovil Marušič. Do septembra 2022 je bil njegov 30-odstotni lastnik, nato je svoj delež prodal. Danes ga lastniško obvladuje Janez Ovsenik, ki je Marušiča leta 2021 nasledil tudi na položaju direktorja.
Podjetje AACI, ki je del istoimenske partnerske mreže s sedežem v ZDA, že zdaj akreditira praktično vse slovenske bolnišnice. Posli z javnimi naročniki so temu podjetju, ki nima zaposlenih, v osmih letih prinesli skoraj dva milijona evrov prihodkov. Največ, okrog 164 tisoč evrov, z UKC Ljubljana. Še dodatnih 1,2 milijona evrov prihodkov je v poslih z javnimi bolnišnicami ustvarilo drugo Ovsenikovo podjetje AACI QA.
Preberite še:
Afera sodna stavba: ko je država plačala milijone, jih je Vežnaver takoj nakazal naprej
Marušič prodal podjetje, zdaj je svetovalec ministrice
Nov zakon bo podjetju, tako naši viri na ministrstvu, omogočil, da bo to lahko zasedlo praktično celotni trg izvajalcev zdravstvenih storitev - in to tako, da ga bo močno razširil. Med naročniki, ki se bodo po uveljavitvi odločali za "prostovoljno" certifikacijo in akreditacijo, naj bi bili namreč po novem ob javnih bolnišnicah tudi zdravstveni domovi, domovi za starejše in zasebniki.
Isti viri so nam zatrdili, da ima ključno vlogo pri tem zakonu Marušič. Kot že omenjeno, so na ministrststvu potrdili, da je Marušič član delovne skupine za pripravo zakona.
Nekdanji minister za zdravje je bil sicer v zadnjem desetletju tako ali drugače zraven pri vseh poizkusih sistemske ureditve področja kakovosti. Leta 2020 je takratni zdravstveni minister Tomaž Gantar, sicer Marušičev prijatelj, želel doseči, da bi morali vsi zdravstveni izvajalci opraviti postopek mednarodne presoje kakovosti. Več medijev je takrat opozorjalo, da bi lahko pod takšnimi pogoji akreditacije izvajalo le podjetje AACI.
Jeseni 2020 je Gantarjevo ministrstvo predlog umaknilo po tem, ko mu je zdravniška zbornica zagrozila s prijavo Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Takrat so se porajali tudi dvomi, povezani s koristnostjo teh akreditacij. Nekateri direktorji zdravstvenih ustanov so opozarjali, da gre zgolj za enega od načinov ocenjevanja, podoben drugim uveljavljenim certifikatom za standard. Medtem so v podjetju AACI poudarjali, da imajo akreditirane bolnišnice bistveno boljše rezultate zdravljenja od ostalih.
Kdo vse še pomaga ministrici pisati zakone
Osem let pred tem, leta 2012, je bila zgodba podobna. Domala enaka določba, kot jo je pozneje predlagalo Gantarjevo ministrstvo, je takrat začela veljati za bolnišnice. V splošnem dogovoru je določba ostala do vključno leta 2015, v tistih letih pa so akreditacije pridobile vse bolnišnice, zato nobena ni bila kaznovana z odvzemom sredstev.
Ministrstvo sicer posebej za pripravo zakona o kakovosti ni najemalo zunanjih svetovalcev. Po podatkih, ki smo jih prejeli, se je na njihovo pomoč naslonilo le pri pripravi predloga zakona o organizaciji in upravljanju zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), pri katerem sodelujejo štirje zunanji sodelavci: Luka Mišič, Katarina Kogej in Grega Strban, vsi z ljubljanske pravne fakultete, in odvetnica Rosana Lemut Strle, ki je bila do decembra 2022 partnerica v odvetniški pisarni Nataše Pirc Musar. Skupaj so prejeli okoli 14.500 evrov.
Do dobrih devet tisoč evrov vrednega posla je prišla tudi Odvetniška pisarna Stušek, ki jo vodi Janez Stušek, direktor Slovenske obveščevalno varnostne agencije (Sova) v času prejšnje vlade Janeza Janše. Za ministrstvo je pripravila nastavek zakonskih členov za ureditev oziroma pripravo nove centralne enote za digitalizacijo zdravstva.
Inštitut za delo pri pravni fakulteti, ki ga vodita Mitja Novak in Katarina Kresal Šoltes, pa je ministrstvu nudil strokovno pomoč pri pravnem urejanju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter zdravstvene dejavnosti. Za to bo do konca letošnjega leta predvidoma prejel slabih 48.000 evrov.
