Devetnajsto stoletje je bilo temačen čas izjemnega napredka in težke revščine. Čas, ko so siromaki lahko obogateli in bogatini obubožali. Bil je čas velikih mislecev. Čas, v katerem so Pasteur, Darwin, Volta, Ampere in mnogi drugi postavili temelje modernega sveta. Toda bil je tudi čas tovarn, dnevnih mezd in smoga, ki je polnil pljuča s črnim katranom. Bil je čas petletnikov, ki so cele dneve garali v rudnikih premoga in pri dvanajstih že polnili lokalna pokopališča.
Eden izmed bolj kontroverznih avtorjev stoletja sprememb je bil nemški filozof Karl Marx, eden od utemeljiteljev ideje komunizma. Marsikdo je zanj že slišal, včasih smo se celo trudili zgraditi družbo po njegovih idejah. Ideje imajo že zelo dolgo brado. Obrazložitve, zakaj ne delajo, tudi. In tudi stavke zdravnikov so nekje tam, pri Marxu.
Dvig plač zdravnikom, ki niso zanimivi za zasebni sektor
Zdravniki stavkajo za višje plače, to vemo vsi. Toda malo premalo se piše o tem, za koga dejansko stavkajo in kdo bi pri stavkovnih zahtevah dobil koristi.
Ena je ozek krog starejših zdravnikov brez specializacije, ki bi dobili plače podobne specialističnim. Specializacija je večletni program usposabljanja VIII. stopnje, po končani fakulteti. V Sloveniji je trenutno približno 4900 zdravnikov specialistov in približno 2000 ostalih - od tega velika večina specializantov, bodočih specialistov. Fides zahteva odločno povečanje plač za tistih nekaj zdravnikov, ki v zdravstvu delajo že dolgo in nimajo specializacije.
Drugače povedano, ena od ključnih stavkovnih zahtev, ki naj bi preprečila odhode zdravnikov v zasebni sektor, je dvig plače mogoče nekaj deset zdravnikom, ki za privatni sektor niti niso zanimivi. Nekaj več takih je med zobozdravniki, kjer Fides v resnici zahteva izenačitev plače med zobozdravniki brez specializacije z zobozdravniki specialisti. Gremo stavit, da bo naslednja stavka naslavljala plačno neravnovesje, ki ga bodo ravnokar povzročili?
Zdravniki bi si sami določali, koliko bi delali
Toda to sploh ni najhujša stavkovna zahteva. Dosti hujša zahteva je sprememba tega, kako se sprejemajo normativi dela zdravnikov.
Trenutno to poteka dvostopenjsko, razširjeni strokovni kolegij poda mnenje o tem, kakšni bi novi standardi morali biti, in zdravstveni svet ga potrdi ali zavrne. Razširjeni strokovni kolegij je samostojno telo zdravnikov iz določenega področja. Zdravstveni svet poleg zdravnikov vključuje tudi strokovnjake javnega zdravja, zavarovalništva in predstavnika javnosti. Stavkovna zahteva Fidesa je, da bi standarde, koliko bi zdravniki delali, sprejemali izključno zdravniki sami. Brez da bi jih pri tem kdorkoli nadziral.
Ideja, da bi delavci sami odločali o normativih dela, se sliši kot nekaj, kar so spisali najbolj goreči fanatiki Marxa, Engelsa in Lenina. Ideja je vredna najmanj reda za zasluge KPJ, Kidričeve nagrade in značke z rdečo zvezdo. Toda ta neo-komunistični pristop v resnici ni namenjen koristi delavcem v zdravstvu. Namen komunističnega pristopa je priprava na celovito privatizacijo sektorja.
Spomnimo se, kaj se je zgodilo pred nekaj leti, ko se je leta 2019 pokleknilo zahtevam družinskih zdravnikov zaradi preobremenjenosti in drastično znižalo normative dela. Bili so preobremenjeni in jim je takratna vlada šla na roko, zahtevan obseg dela so jim znižali za približno desetino. Naenkrat je približno desetina države ostala brez osebnega zdravnika. Družinski zdravniki zdaj stavkajo za višjo plačo in izsiljujejo z odhajanjem v zasebni sektor.
Orožje za obračunavanje s političnimi nasprotniki
Fides, ki mu je nekdanji minister Danijel Bešič Loredan pred letom dni dal pospešek z dogovorom o ločenem plačnem stebru, ima danes za norca Slovenijo in svoje članstvo.
Delovanje sindikata že dolgo časa ni namenjeno izboljšanju položaja zdravnikov, temveč se uporablja kot orožje za obračunavanje s političnimi nasprotniki desnih vlad in vodi kampanjo privatizacije zdravstvenega sistema. Fides grozi s prihodom dobičkarskega zdravstva, toda dejansko si ga želi in aktivno poskuša doseči.
Stavkovne zahteve, da se ukine sleherni nadzor nad tem, koliko dela se pričakuje od zdravnika, ni mogoče razumeti drugače kot poskus, da lahko situacijo kadar koli poljubno poslabšajo. Za zasebni sektor kolektivne pogodbe javnega sektorja seveda ne veljajo. Ena od stavkovnih zahtev Fidesa je, da bi zdravniki kadar koli lahko ustavili kateri koli del javnega zdravstva. Za koga mislite, da bodo delali?
Slovensko zdravstvo potrebuje reforme, toda reforme potrebuje tudi zdravniški ceh. Članstvo Fidesa naseda lepim besedam sindikata, ki naj bi se boril zanje in njihove plače, poleg tega pa naj bi želel pravičen sistem za zdravstvo. A to je le fasada.
Asistenti pa na minimalcu
V resnici Fides zahteva vedno nove izjeme in favoritizem svojih članov. Hoče, da zdaj zvišajo plače eni skupini, da bo lahko že čez leto dni zahteval dvig plač drugim. In seveda, da zdravnikom v javnem zdravstvu ne bo nihče smel več reči, da morajo delati.
Istočasno zobna asistentka s štirimi napredovanji (od skupno 10) še vedno prejema dodatek k minimalni plači. Zobozdravniki pa tarnajo, kako je dandanes nemogoče dobiti dobro zobno asistentko. Fides želi, da bi zdravniki delali manj za več denarja in imeli dobro pomoč ostalih strokovnih kadrov, medtem ko se maturantom srednjih zdravstvenih šol denarno precej bolj splača polniti police v Hoferju. Fides bi težavo reševal tako, da bi se zdravnike dalo v posebno kategorijo in zanje ne bi več veljal plačni sistem javnega sektorja. Očitno bodo zobne asistentke in srednje medicinske sestre raje delale v svojem poklicu, če bo zdravnik prejemal še boljšo plačo.
Fides nas ima za norca. Za norca ima Slovenijo, za norca ima bolnike in za norca ima svoje članstvo. Čas je, da jim to kdo tudi pove in skrajni čas je, da kdo tudi kaj naredi.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
