Poslanci se bodo s počitnic vrnili v prenovljen državni zbor

Najdražja bodo redna ciklična slikopleskarska dela, ki obsegajo beljenje prostorov. Za to bo državni zbor Slikopleskarstvu Pirc oz. podjetju MP Pirc iz Moravč odštel 86 tisoč evrov.

Menjava stavbnega pohištva bo stala 64 tisoč evrov. Kot so v državnem zboru podrobneje pojasnili za Svet24, ta postavka zajema zamenjavo oken na delu zgradbe, ki gleda na Tomšičevo ulico. Za zamenjavo so se odločili zaradi dotrajanosti in slabega tesnjenja oken. Dela bo izvedlo podjetje AJM, pri katerem proizvajajo okna, vrata in senčila.

Prav tako zaradi dotrajanosti bodo na poslopju državnega zbora sanirali strešno kritino. Izbrani izvajalec del je podjetje Žleb gradnje iz Ljubljane, stala bodo 39 tisoč evrov.

V sklopu prenove je predvidena tudi preureditev glavnega vhoda s Šubičeve ulice, na kar že opozarjajo gradbeni znaki in trak, ki omejuje gibanje na območju. Posodobili bodo dvojna vhodna vrata in uredili klančino za gibalno ovirane, ki bo omogočala dostop z invalidskim vozičkom. Vrednost del znaša 23.400 evrov, izvedlo jih bo podjetje Okna in vrata Nagode iz Logatca.

Parlamentarne počitnice

Parlamentarne počitnice, ko ni rednih zasedanj državnega zbora in delovnih teles, po poslovniku potekajo od vključno 16. julija do 31. avgusta. Izjemoma so lahko sklicane izredne seje.

Da se bodo izbranci ljudstva s poletnega oddiha lažje vrnili v svoje poslanske stolčke, bodo tudi ti deležni vzdrževanja. »Redna vsakoletna obnova stolov vključuje zamenjavo iztrošenih mehanizmov za dviganje in spuščanje ter obnovo sedal in naslonjal,« so sporočili iz državnega zbora. Posel v vrednosti 8.800 evrov je dobilo podjetje Primles iz Motnika, ki je specializirano za servisiranje pisarniškega pohištva in stolov.

Skupna vrednost vseh tokrat načrtovanih del zaokroženo znaša 254 tisoč evrov so za Svet24 navedli v državnem zboru.

Po 60 letih prenovili malo dvorano

Poletje, ko državni zbor v skladu s pravili poslovnika ne zaseda – izjema so le izredne seje –, je tradicionalno namenjeno takšnim in drugačnim projektom obnove in vzdrževanja. Leta 2022 so v prostorih poslanske skupine denimo SD obnovili čajno kuhinjo. Restavracija državnega zbora, ki deluje v kleti parlamentarne stavbe ter je znana po cenovno dostopnih kosilih in malicah (a le za izbrance), pa je bila obnovljena v poletju 2003. leta.

Zadnja obsežnejša dela so v državnem zboru potekala poleti leta 2019, ko so ob 60. obletnici izgradnje državnega zbora prenovili malo dvorano, kjer običajno zaseda državni svet. Prenova dvorane, preddverja, obeh balkonov ter spremljajočih hodnikov in prostorov na skupno 690 kvadratnih metrih je stala 1,4 milijona evrov. Dela, ki so bila končana do konca omenjenega leta, so vključevala zamenjavo oz. obnovo stropov, instalacij, talnih oblog, pohištva, luči, ozvočenja in videokamer. Vgradili so tudi novo informacijsko-komunikacijsko opremo in namestili nove kabine za prevajalce.

Leta 2004 obnovili skulpture nad vhodom

Ob pogledu na pročelje državnega zbora med razpoznavnimi simboli izstopajo skulpture akademskih kiparjev Karla Putriha in Zdenka Kalina. Zaradi razpok, ki so se pojavile na njih, in načetih železnih nosilcev so jih v delavnicah restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine obnovili leta 2004. Preračunano iz tolarjev so dela takrat stala dobrih 91 tisoč evrov.

Prenova velike dvorane stala 2 milijona evrov

Najobsežnejša so v poslopju državnega zbora sicer potekala konec leta 2000, ko so prenovili veliko dvorano, kjer potekajo plenarna zasedanja. Gradbena dela je izvedel Vegrad, telekomunkacijsko operemo pa je dobavilo in namestilo podjetje TSE. Stroški prenove so znašali 2,1 milijona evrov.

66 let paramentarne stavbe

Poslopje, v katerem od osamosvojitve domujeta državni zbor in državni svet, so po zamisli arhitetka Vinka Glanza začeli graditi leta 1954, gradnja je trajala 5 let. Leta 1991 so skupščinsko stavbo z več prehodi povezali s sosednjo klasicistično stavbo na Tomšičevi ulici, ki je bila v letih 1879 in 1880 zgrajena za potrebe Kranjske hranilnice, prve bančne ustanove na Slovenskem. Oba objekta danes tvorita parlamentarno poslopje, ki ima okoli 14.000 kvadratnim metrov uporabnih površin in je kot del slovenske kulturne dediščine spomeniško zaščitena.