"Kdo s kom spi in kdo tega ne prenese?" (Iz reklame za eno od limonad, ki so se vrtele na TV)
Hram demokracije na Šubičevi 4 v Ljubljani pretresa nov škandal. Postlanci ene od opozicijskih strank so predsednici državnega zbora, za predsednikom države druge najpomembnejše funkcije v državi, očitali, da je njen prihod na delovno mesto vedno zelo pompozen in veličasten. V odziv je enemu od njih pokazala noge, kar je postlanca močno šokiralo in presenetilo. Videl je ženske noge. Žena mu ne bo nikoli oprostila. Na odziv ljubice, če ta obstaja, še čakamo.
Kampanja o moralni grešnosti predsednice zakonodajne veje oblasti ima že dolgo brado, saj jo opozicija že debelo leto in pol obira, s kom spi in kaj se dogaja med rjuhami. Slik nimajo, videoposnetkov še manj, zato je manever s krilom višek vseh viškov. Škandal vseh škandalov vulgarnosti in neprimernega obnašanja v parlamentu, ki povsem zasenči druge težave.
Recimo to, da se poslanci bolj kot z državo ukvarjajo s krili in rdečimi petami. Z ljubezenskimi zgodbami vseh nesrečnikov, ki stojijo med njimi in oblastjo, in bistveno manj z vprašanji, kot so zagotovljanje varnosti, socialne stabilnosti in splošne blaginje v državi. Koga briga prihodnost, če lahko govorimo o tem, kaj vse naši predstavniki počnejo v postelji.
Preberite še:
Ne podcenjujmo desnice: ponuja nam cirkus s klovni, a ima v ozadju velike načrte
Ne gre za prostaštvo, ampak politično strategijo
Namen teh zgodb in delovanja trenutne opozicije širše ni nadzor oblasti pred samovoljo vladajočih, ki upravljajo z našim javnim denarjem, in je v demokraciji nujen. Namen tovrstnega početja je usmerjati debato stran od velikih vprašanj k malim, brezveznim neumnostim. Državnega aparata od poslancev navzdol zagotovo ne plačujemo zato, da bi s preiskovalnimi komisijami ugotavljali, kdo s kom spi in zganjali moralno paniko.
Zmotno bi bilo misliti, da gre zgolj za prostaštvo zafrustrirancev v poslanskih klopeh, ki jim kruta realnost ne dovoli, da bi se igrali državo. Gostilniški nivo debate takšnih postlancev je v resnici napad na delovanje države.
Vsaka novica, ki je posvečena nogam predsednice parlamenta ali njenemu dvigovanju krila, je izgubljena priložnost za novico o dogajanju v državi, o čakalnih dobah v zdravstvu, o vnaprej odločenih razpisih, gospodarstvu, zelenem prehodu, vojni na vzhodu ali noriji na drugi strani Atlantika. Govoriti bi morali o reformah, ki čakajo na uresničitev. O tem, kako smo že dva meseca brez guvernerja centralne banke, čeprav imamo kandidatko, ki bi v parlamentu dobila podporo.
Preberite še:
Zakaj ima Anže Logar mir pred propagandnim aparatom SDS
Tudi Trump je govoril o ukradeni državi
To so teme, ki bodo krojile našo prihodnost. To so vprašanja, s katerimi se moramo ukvarjati, ne pa s pompoznimi prihodi druge najpomembnejše državnice v Sloveniji na svoje delovišče. Ali s tem, kako se jo da sprovocirati, da naredi kaj neprimernega.
Opozicija zadnje čase rada govori, kako je potrebno ukradeno državo pridobiti nazaj. Izbor besed ni naključen, ukrasti se da samo tisto, kar nekomu pripada. Opozicija torej meni, da država pripada njim in da smo jim volivci državo na volitvah ukradli. Tudi to je pomembna tema, dosti pomembnejša od frizure partnerke predsednika vlade ali njegove uporabe socialnih omrežij. Država pripada državljanom, nam jo res lahko kdo ukrade. Politični struji je ne more.
Pridušanja moramo vzeti kot svarilo, kaj nas čaka, če ne bomo previdni. Na drugi strani Atlantika so storili neumnost in dopustili, da je oblast prevzel nekdo, ki jo je hotel vzeti na silo in je štiri leta jokal, kako so mu jo ukradli. Tudi nam ne bo nič boljše, če bomo dopustili, da nam njegovi somišljeniki vzamejo, kar menijo, da je njihovo in ne naše.
Ko se govori o nogah UKZ, se ne govori o korupciji
To je tista prava cena razkazovanja nog v parlamentu in prava cena početja opozicije, ki tja ne sodi. Politiko so zreducirali v igro, ki jo igrajo desetletniki v šolah: sošolcu nagajaj, dokler ne dobiš odziva. Potem ga zatoži, ker se grdo obnaša. Manever, ki je povsem človeški, je postal scena, senzacija, škandal in predvsem strelivo v vojni samooklicanih lastnikov Slovenije proti nam, državljanom. Z neprestanimi provokacijami so dosegli odziv, o katerem lahko pišejo na dolgo in široko, se pritožujejo, jokajo, obtožujejo in blatijo.
Ni problem v tem, da je predsednica parlamenta pokazala svoje noge. Problem je, da se je na najstniške provokacije sploh odzvala. Njihov cilj je dosežen: ne govori se o korupciji v času njihove vladavine, nikogar ne zanimajo nepotrebne smrti, ki so jih povzročili. Nihče ne debatira tem, koliko truda bo še potrebnega, da se dokončno izvečemo iz greznice, v katero so nas poslali. Govori se o tem, kako prostaško kaže svoje noge krepostnim poslancem veličastne desnice.
Zato gostilniška "debata" ni brezvezno natolcevanje, temveč perfiden manever, kako novice speljati na svoj mlin, brez da bi naredili kaj koristnega ali odkrili kaj resnično škodljivega. Zato je nesmiselno padati še na tako opolzko nizke provokacije. Če je glavna politična tema krilo predsednice državnega zbora, smo Švico že zdavnaj, zdavnaj presegli in lahko govorimo o čem boljšem. Recimo o pomembnih temah. In to bi morali vedeti tudi pubertetniki v oblekah in kravatah.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
