Popravek: Gradnjo novega zapora preiskuje policija. Zraven tudi glavni akterji iz afere sodna stavba.

Avtorja Primož Cirman in Tomaž Modic sta v prispevku z naslovom To je nov zapor za 86 milijonov. Prazen je zaradi fantov s SŽ, ki jih preiskuje policija., objavljenem dne 2.7.2025, med drugim navedla:

"Projekt vodil ovadeni v zadevi sodna stavba

Po uradnih podatkih je bil v konzorciju treh domačih gradbincev, ki so gradili nov zapor, za odvoz odpadne zemljine zadolžen novomeški CGP. Ta je spomladi 2023 za to nalogo kot podizvajalca najel Grandovca, ki mu je pri tem pomagalo podjetje Odpadne surovine. Takrat je projekt na ministrstvu še vodil vodja službe za nepremičnine Simon Starček, ki ga je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) marca letos kazensko ovadil v zadevi sodna stavba."

Gre za napačno navedbo. Iz na ministrstvu za pravosodje dostopnih dokumentov jasno in nedvoumno izhaja, da spomladi 2023 nisem vodil projekta izgradnje zapora v Ljubljani. Iz 8. člena Pogodbenega sporazuma št. C2031-21-287612, ki sta ga dne 18.8.2022 podpisala predsednik uprave CGP, d.d. (vodilni partner) in tedanja ministrica za pravosodje, jasno in nedvoumno izhaja, da nisem bil vodja projekta niti skrbnik pogodbenega sporazuma s strani Ministrstva za pravosodje. V skladu s Pogodbenim sporazumom sta bili za vodenje projekta oziroma za skrbnici pogodbe imenovani dve uslužbenki Ministrstva za pravosodje.

Avtor Tomaž Modic je v prispevku z naslovom Gradnjo novega zapora preiskuje policija. Zraven tudi glavni akterji iz afere sodna stavba., objavljenem dne 4.5.2025, med drugim navedel:

"Toda pri iskanju odgovornih bi lahko policija potrkala tudi na vrata dveh osumljencev iz afere sodna stavba. Dokumentacija, ki smo jo pridobili, namreč razkriva, da sta ključne odločitve pri projektu novega zapora sprejemala Uroš Gojkovič, nekdanji generalni sekretar na ministrstvu, in Simon Starček, tedanji vodja službe za nepremičnine in investicije.

Projekt sta vodila tudi, ko je okoljski inšpektorat začel preverjati informacije o nezakonitem odlaganju zemljine v neposredni bližini gradbišča. Osebno sta se vključila v reševanje nastalih zapletov in že takrat vedela, da bi lahko pozneje prišlo do težav pri dokazovanju ustreznega ravnanja z odpadki in pridobivanju uporabnega dovoljenja.

(...)

"Toda Starček je skrbništvo manj kot šest mesecev pozneje izgubil. V vmesnem času se je namreč zgodila afera sodna stavba."

Iz Pogodbenega sporazuma št. C2031-21-287612, ki sta ga dne 18.8.2022 podpisala predsednik uprave CGP, d.d. (vodilni partner) in tedanja ministrica za pravosodje, jasno in nedvoumno izhaja, da nisem bil vodja projekta niti skrbnik pogodbenega sporazuma s strani Ministrstva za pravosodje. V skladu s Pogodbenim sporazumom sta bili za vodenje projekta oziroma za skrbnici pogodbe imenovani dve uslužbenki Ministrstva za pravosodje. Nisem bil vodja projekta niti skrbnik pogodbenega sporazuma v času, ko je okoljski inšpektorat začel preverjati informacije o nezakonitem odlaganju zemljine v neposredni bližini gradbišča. V tistem času, kakor tudi pred tem, sta projekt vodili oziroma bili po Pogodbenem sporazumu imenovani za skrbnici pogodbenega sporazuma dve uslužbenki Ministrstva za pravosodje. Izrecno poudarjam, da v tem času nisem sprejemal nobenih odločitev, saj za to nisem imel nobenih pristojnosti.

Takoj, ko je bil zaznan problem z odvozom in odlaganjem odpadkov in zemljin. je nadzornik projekta izgradnje zapora v Ljubljani prepovedal odvoz odpadkov in zemljine. Na podlagi zahteve tedanjega vodstva Ministrstva za pravosodje sem od glavnega izvajalca CGP, d.d. zahteval vse potrebne listine v zvezi tega, kar izhaja iz uradne komunikacije in evidenc, dostopnih na Ministrstvu za pravosodje. 

Ministrstvo za pravosodje je projekt izgradnje novega moškega zapora v Ljubljani izvajalo na podlagi pooblastila Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij št. 351-10/2009/31 z dne 25.9.2015 ter dodatka št. 1, št. 2, št. 3 in št. 4 k pooblastilu. Vse postopke v zvezi s presojo vpliva na okolje, priprave in izvedbe razpisne dokumentacije, preskusa sposobnosti izvajalca, javnega naročila za izbor izvajalca kakor tudi izbora projektanta sta v imenu Ministrstva za pravosodje vodili javni uslužbenki.

Pri tem je potrebno izpostaviti, da je projekt izgradnje novega moškega zapora v Ljubljani potekal po načelu "izvedba na ključ" razen upravljanja z zemljinami. To se je izkazalo kot eno ključnih projektnih tveganj, na kar sem vodstvo Ministrstva za pravosodje opozarjal. 

Nisem pa seznanjen, zakaj vodji projekta, javni uslužbenki, v okviru svojih nalog in odgovornosti po Pogodbenem sporazumu, v treh letih nista zagotovili vse potrebne dokumentacije in izvedli vseh potrebnih opravil, da bi lahko objekt pridobil uporabno dovoljenje in bil s tem pravočasno predan v uporabo. Prav tako mi ni poznano, zakaj je tedanja ministrica dne 18.8.2022 podpisala takšen Pogodbeni sporazum, ki je iz "izvedbe na ključ" izvzel prav področje upravljanja z zemljinami, ki se je izkazalo kot ključno tveganje pri izvedbi projekta. Prav tako mi ni poznano, na podlagi kakšnih kompetenc je tedanje in sedanje vodstvo Ministrstva za pravosodje imenovalo vodji projekta.

Verjetno pa bo na nekatera od teh vprašanj odgovoril tudi notranji nadzor nad izvedbo projekta izgradnje novega moškega zapora, ki ga izvaja Služba za notranjo revizijo Ministrstva za pravosodje.

Dr. Simon Starček