Zastrupitev mladoletnika: Starša sta ga v petek našla doma očitno omamljenega

Analiza Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) je pokazala, da vzorec pokajočih kristalov z okusom jagode, ki se v Ljubljani prodajajo pod imenom Dynamite Popping Candy, vsebujejo polsintetični kanabinoid HHC-C9 (CC9).

Pediatrična klinika UKC Ljubljana je obravnavala primer intenzivne hospitalizacije mladoletne osebe zaradi zastrupitve s tem izdelkom.

##ARTICLE-1823912##

O snovi HHC-C9 (CC9) je trenutno zelo malo informacij. Znano je, da so njeni učinki podobni akutni zastrupitvi s THC-jem, z doživljanjem neprijetnih občutkov kot so zmedenost, tesnoba in strah. Fizični učinki vključujejo tahikardijo, slabost, bruhanje, krče, motnjo zavesti in poslabšanje motoričnih zmogljivosti ter slabšo artikulacijo.

Predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), policije in Združenja DrogArt so danes popoldan podali izjavo za medije glede primera zastrupitve z izdelkom Dynamite Popping Candy.

Zanikal, da bi karkoli pojedel ...

Med drugimi je Damjan Grenc iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana povedal, da je bila konkretna "zgodba postavljena čez vikend".

Mladoletnika sta starša v petek zvečer doma našla očitno omamljenga, ni bil sposoben povedati nič pametnega, le momljal je nerazumljivo. Otroka sta "popokala" in odpeljala na pediatrično kliniko, med potjo je še nekajkrat bruhal in absolutno zanikal, da bi karkoli pojedel oziroma vnesel vase ...

"Potem si lahko predstavljate. Imaš otroka z moteno zavestjo, ki ne zna pojasniti svojega stanja. Zdravniki so posumili, da je nekaj moral zaužiti, da je vanj prišlo nekaj toksičnega, zato so klicali nas. Ti običajni testi za droge, kot je bilo za pričakovati, niso nič pokazali. Alkohol je bil negativen. Še vedno je obstaja nepojasnjena motnja zavesti. Otrok je bil v naslednjih dneh podvržen masi nekih preiskav, krvnih preiskav, slikanja glave, slikanja trebuha ..."

Zadeva se je po besedah Grenca začela razpletati v ponedeljek, ko je mati prinesla na oddelek dva paketka pokajočih kristalov, ki jih je našla v otroški torbi, eden je bil prazen. Na osnovi tega se je potem naredila analiza, ki je potrdila prisotnost tega polsintetičnega kanabinoida.

Kot je še poudaril Grenc, v nasprotju s pisanjem nekaterih nekaterih medijev ni šlo za grozno hudo zastrupitev, je pa vseeno šlo za štiridnevno hospitalizacijo. "Problem je, ko tak misteriozen primer v kratkem času zaposli veliko število ljudi, veliko resursov," je dejal.

Nove droge, malo informacij o tveganjih

Pokajoči kristali, ki jih je zaužil mladoletnik, kot rečeno vsebujejo polsintetični kanabinoid HHC-C9 (CC9). "To so snovi, ki imitirajo učinke THC oziroma kanabisa, ki ga z moduliranjem molekule lahko spremenijo v aktivno snov, obenem pa se izognejo snovem, ki so regulirane," je pojasnil Marko Verdenik iz Združenja DrogArt.

Takšne, predrugačene snovi namreč niso na seznamih prepovedanih drog, dokler jih skozi sistem zgodnjega obveščanja o novih psihoativnih snoveh ne zajamejo in na koncu, če ugotovijo, da so nevarne, nanj uvrstijo.

Sistem zajema več deležnikov, ki med seboj sodelujejo, denimo NIJZ, UKC Ljubljana oziroma njihov center za klinično toksikologijo in farmakologijo, DrogArt, Generalna policijska uprava (GPU) in NLZOH.

Namen sistema je, da snov, ko se pojavi, prepozna, se o njej poroča tudi evropski agenciji za droge in se o njih obvešča uporabnike. Razprši se torej potrebna opozorila organizacijam, ki imajo stik z uporabniki drog. Če bi šlo za večji izbruh ali nevarnost za javno zdravje, pa bi obvestili tudi splošno javnost, je danes pojasnila Mateja Jandl z NIJZ.

Vloga DrogArta v tem sistemu je pridobiti čim več podatkov uporabnikov, da izvedo, kakšna so tveganja. "Tukaj je največja problematika ravno to, da gre za popolnoma nove snovi, tako da je zelo malo informacij o tveganjih, odmerkih, kontraindikacijah z nekimi zdravstvenimi stanji, kaj se dogaja, če se to uporablja v kombinaciji, če to uporabljajo zelo mladi ljudje, skratka, tukaj tavamo popolnoma v temi, zato tudi na DrogArtu to budno spremljamo in zbiramo informacije," je pojasnil Verdenik.

Problem lažnega oglaševanja

Dodaten problem predstavljajo snovi, ki se tržijo v obliki bombonov, čokoladic, pokalic, kot je Dynamite Popping Candy, "ki na prvi izgled delujejo varnejše za uporabo, če jih primerjamo s prepovedanimi substancami, ki so v obliki praškov, kristalov, tablet. Tako lahko neizkušeni osebi dajo lažen občutek varnosti in bo prej zaužila ta izdelek," je opisal Verdenik.

Še en problem pa je lažno oglaševanje, saj deklaracija na samem izdelku pogosto odstopa od tega, kar dejansko pokaže laboratorijska analiza. Ali pa na deklaraciji celo piše, da ni namenjena za zaužitje, ampak gre za dekorativen ali pa kozmetični izdelek, s čimer se prodajalec zaščiti pred odgovornostjo, v resnici pa izdelek obljublja psihoaktivne učinke.

Po pojasnilih Nadje Škrk iz uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je na ministrstvu za kmetijstvo v pripravi zakon, po katerem bi proizvode, ki dajejo izgled živila in bi se lahko zaužili, šteli za živilo, s tem pa bi bilo podvrženo drugačnim omejitvam. "In skušamo tudi na ta način zadevo rešiti," je dejala na vprašanje o izogibanju zakonskih omejitev pri prodaji teh snovi. V glavnem so sicer dostopne v specializiranih trgovinah.

Obenem pa so izdelki, ki se uporabljajo oralno, praviloma močnejši, saj celotna psihoaktivna snov vstopi v krvni obtok naenkrat, uporabnik torej torej zaužije vse naenkrat in ne dozira postopoma, poleg tega koncentracija aktivne snovi pogosto ni znana. Zato tudi prihaja do zastrupitev. Tako Verdenik svetuje, naj bodo uporabniki, če že posežejo po teh snoveh, previdni in ne zaužijejo denimo celega bombona naenkrat.

V DrogArtu izvajajo tudi anonimno testiranje, kamor lahko uporabnik prinese izdelek, ki ga dajo v laboratorijsko analizo in uporabnika obvestijo o dejanski sestavi vzorca, s čimer lahko tudi preprečujejo predoziranja, hospitalizacije in podobno.