V veljavi nov zakon o dolgotrajni oskrbi: kaj to pomeni za vas?

In sicer: zaposleni en odstotek od bruto plače; tudi delodajalci en odstotek od bruto plače; upokojenci en odstotek od neto pokojnine; kmetje in samostojni podjetniki pa po dva odstotka. 

Zaposleni s povprečno plačo, ki znaša 2464 evrov bruto, bo plačal dobrih 24 evrov, enak znesek pa bo moral prispevati delodajalec. Skupaj bosta tako za dolgotrajno oskrbo plačala malenkost manj kot 50 evrov. Upokojenec s povprečno starostno pokojnino pa bo moral plačati dobrih 9 evrov.

##ARTICLE-1828710##

Ministrstvo za solidarno prihodnost si prizadeva, da zaradi denarja, ki se bo zbiral v tej blagajni, naj ne bi od 1. decembra letos naprej nihče, ki prebiva v domu starejših, za bivanje in oskrbo plačal več, kot znaša zajamčena pokojnina za polno delovno dobo. Torej ne več kot 781,94 evra. Po novem zakonu bodo stanovalci v domovih za starejše plačevali le tako imenovani hotelski del. To pomeni nastanitev in hrano.

##ARTICLE-1810153##

"Največja novost bo, da bodo starejši, ki bodo ali že živijo v domovih starejših, po novem plačevali samo nastanitev in prehrano. Naše ministrstvo si prizadeva, da ta vsota ne bi bila višja od zajamčene pokojnine za polno delovno dobo, ki ta hip znaša 781,94 evra, kar bo seveda precej manj kot sedaj," je za revijo Jana pojasnil državni sekretar dr. Luka Omladič, pristojen za področje dolgotrajne oskrbe na ministrstvu za solidarno prihodnost.

##ARTICLE-1813022##

Po novem svojcem ali občinam praviloma ne bo treba več doplačevati k oskrbovalnini. "To bo gotovo razbremenilo sorodnike in občine, hkrati pa bodo ljudje v tretjem življenjskem obdobju bolj samozavestno odhajali v dom starejših ali pa si brez slabe vesti privoščili pomoč na domu," je ocenil Omladić.

Prispevek bo prvič obračunani pri julijskih plačah oziroma pokojninah. Ob tem se poraja vprašanje, kjer se ves ta denar zbiral. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za solidarno prihodnost, se bodo sredstva zbirala na posebnem računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Gre namreč za namenska sredstva, ki se lahko kot taka porabijo zgolj za potrebe dolgotrajne oskrbe.

##ARTICLE-1822736##

Zakon sicer pozna pet kategorij upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, v katere bodo glede na potrebe po dodatni pomoči razvrščeni upravičenci. Uporabnik bo na svojem domu prejemal tako storitve pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih kot tudi storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila. Upravičenec v prvi kategoriji bo mesečno prejel 20 ur dolgotrajne oskrbe na domu, v peti kategoriji pa 110 ur, je navedlo ministrstvo za solidarno prihodnost.

Vsi, ki želijo pridobiti pravico do dolgotrajne oskrbe na domu v skladu z zakonom o dolgotrajni oskrbi, morajo oddati vlogo pri pristojnem centru za socialno delo.