Ministrstvo za zdravje nikoli ni dobilo soglasja stroke za sprejem odloka, s katerim je vlada prejšnji mesec sprožila naval na tisoče ljudi na cepivo Janssen, ki ga v nekaterih evropskih državah ne dajejo mlajšim od 50 let. Da odlok ni skladen s stroko, so ministra za zdravje Janeza Poklukarja naknadno opozorili epidemiologi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), a se ga ni odločil spremeniti. Ves čas pa je bila o tem tiho vladna strokovna skupina za covid-19, ki jo vodi Mateja Logar. Prvič se je oglasila šele na dan, ko je bila 20-letna Katja zaradi težav po cepljenju z Janssenom sprejeta v bolnišnico. Dva dni pozneje je umrla.
To so najpomembnejše ugotovitve iz zapisnikov vladne strokovne skupine, ki smo jih od ministrstva za zdravje pridobili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, nekaterih drugih dokumentov in pojasnil NIJZ. Z njihovo analizo smo skušali ugotoviti verigo odgovornosti za smrt 20-letne Katje, ki je konec septembra po cepljenju z Janssenom umrla zaradi možganskih krvavitev in strdkov.
Kaj smo odkrili? Analiza odločitev in okoliščin, povezanih s cepivom Janssen ponovno razgalja vse ključne težave z vodenjem epidemije v Sloveniji. Ne le, da je vlada vse odločitve, ki zahtevajo široko strokovno soglasje in preglednost, sprejemala čez vikend, na dopisnih sejah. Tudi vodilni predstavniki stroke so ob njih – če odštejemo nekaj blažjih opozoril – ostajali tiho, čeprav so vedeli, kakšna tveganja prinašajo. Še več, tudi po tej tragediji se lahko v Sloveniji – za razliko od nekaterih drugih držav – s cepivom Janssen še vedno cepijo tudi ljudje, stari od 30 do 50 let. Posvetovalna skupina za cepljenje, ki jo vodi Bojana Beović, je namreč vladi včeraj priporočila, da se lahko vektorska cepiva, med katera spada cepivo Janssen, še vedno uporabljajo, a le na željo posameznika.
Preberite še:
Z Janssenom cepljenih 85.000 ljudi, ki jih v nekaterih državah ne bi
Kaj se je dogajalo v tednih pred smrtjo?
Kot je znano, je vlada odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja (PCT) sprejela v soboto, 4. septembra. Z njim je določila, da se ob cepljenju z Janssenom, pri katerem je potreben zgolj en odmerek, "dokazilo vzpostavi z dnem cepljenja" in ne več po 14 dneh, kot je veljalo pred tem. To je pomenilo, da je oseba, ki se je cepila, takoj po prejetem odmerku izpolnjevala pogoj PCT. Že na poti iz cepilnega centra je lahko šla k frizerju, v gostinske obrate ali na prireditve, čeprav še vedno ni bila zaščitena proti okužbi. Po ugotovitvah stroke namreč to cepivo deluje šele 14 dni po cepljenju.
Dokumenti potrjujejo, da minister Poklukar za sprejetje tega odloka ni dobil zelene luči stroke (o tem je prvi poročal Dnevnik). Z njim predhodno ni seznanil vladne strokovne skupine za covid-19. Ta je odlok obravnavala šele v ponedeljek, 6. septembra, ko je že začel veljati. Iz zapisnikov je razvidno, da so imeli člani skupine na odlok številne pripombe zaradi "kar nekaj nejasnosti, nedorečenosti in protislovnosti". Motil jih je pogoj PCT za ambulantno dejavnost in pomanjkljiv nadzor nad samotestiranjem v domačem okolju, ne pa tudi sprememba režima pri cepivu Janssen.
Poklukarjevemu odloku sta nasprotovala tako posvetovalna skupina Bojane Beović kot naknadno tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Ta je v sredo, 8. septembra, ministrstvo opozoril, "da ima epidemiološka služba težave zaradi omenjenega odloka, saj je ta v neskladju s strokovnimi spoznanji, ki kažejo, da zaščita po cepljenju ni vzpostavljena takoj po cepljenju, temveč po sedmih oziroma 14 dneh". Minister bi tako lahko odlok popravil, a tega ni storil. Vlada ga je v soboto, 11. septembra, spremenila tako, da je močno zaostrila pogoje PCT, toda hkrati pustila enak režim pri cepivu Janssen.
Preberite še:
Dovolj je te vladavine nesposobnih #kolumna
Molk stroke odprl pot do tragedije
Tudi z novim odlokom se je vladna strokovna skupina strinjala, kot je mogoče prebrati v zapisniku njene seje. Vse to je skupaj s Poklukarjevo odločitvijo, da PCT ob cepljenju z Janssenom začne veljati takoj, odprlo pot do tragedije.
Ko je namreč postalo jasno, da brez PCT ne bo mogoče točiti goriva, je to naenkrat povečalo privlačnost cepiva Janssen za množice ljudi, ki se do takrat niso cepili. To cepivo je čez noč postalo vstopnica v javno življenje, kar je čez noč nekoliko izboljšalo pred tem zelo slabe državne statistike precepljenosti. Poročali smo, da se je že v ponedeljek, 13. septembra, začel naval na cepilna mesta. V tednu do 20. septembra se je v Sloveniji cepilo rekordnih 61.000 ljudi, od tega približno 15.000 z Janssenom.
Ena od teh je bila tudi Katja. Zakaj? Kot je ob njeni smrti povedal oče pokojnice, je njegova hči dobila službo, kamor bi se morala voziti z avtobusom. Nanj ni mogla brez pogoja PCT, ni pa se želela stalno testirati. Tudi zanjo je bil Janssen vstopnica v javno življenje.
V ponedeljek, 27. septembra, so Katjo sprejeli v bolnišnico. Šele tisti dan je vladna strokovna skupina prvič kritično nastopila do odloka o Janssenu. "Svetovalna skupina opozarja, da je izdaja veljavne QR kode takoj po cepljenju s cepivom proizvajalca Janssen administrativen ukrep, saj strokovno gledano zaščita po cepljenju nastopi šele po 14 dneh, zato je potrebno vse osebe opozoriti, da se morajo v tem času še vedno ščititi in upoštevati vse ukrepe za preprečevanje okužbe s SARS CoV-2," je mogoče prebrati v zapisniku seje. Dva dni pozneje, v sredo, 29. septembra, je Katja umrla.
Preberite še:
Janša se ni odrekel le cepivu Pfizer, ampak tudi Moderni
Ni napaka: z Jansennom cepili tudi mlajše od 18 let
Katjina smrt je odprla pandorino skrinjico drugih vprašanj, na katere že skoraj dva tedna neuspešno čakamo pojasnila NIJZ. Tako ni jasno, ali je zdravstveno osebje pred cepljenjem prejelo navodilo NIJZ, s pomočjo katerega bi lahko Katjo in druge mlajše ženske opozorilo na možna tveganja pred cepljenjem. V Sloveniji je odmerek Janssena prejelo 85.000 ljudi, mlajših od 50 let. Na NIJZ ne želijo razkriti, koliko med njimi je žensk. Zanje namreč cepivo Janssen po oceni Ameriškega centra za obvladovanje in preprečevanje nalezljivih boleznih (CDC) predstavlja "redka, a povečana tveganja krvnih strdkov, krvavenja in nenadnega znižanja koncentracije krvnih ploščic (trombocitopenije)". Od začetka veljavnosti odloka, s katerim je vlada ponudila cepivo Janssen kot bližnjico do pogoja PCT, pa se je z njim cepilo 3733 oseb med 18. in 24. letom starosti.
Prav tako še vedno ni jasno, zakaj se je v Sloveniji z Janssenom cepilo tudi mlajše od 18 let, čeprav tega evropski regulator (EMA) ne dovoljuje. Konec septembra so na spletni strani NIJZ navajali, da je bilo teh oseb 216, nato pa zatrjevali, da "dopuščajo možnost administrativne napake pri vnosu v bazo cepljenja". Toda še prejšnji teden je bilo v isti bazi podatkov navedeno, da je cepivo Janssen prejelo 210 mlajših od 18 let, od včeraj pa 209. To očitno pomeni, da je prišlo do napake le pri največ sedmih mlajših osebah, ostale pa so to cepivo prejele.
Na zapisnike vladne skupine, ki jo vodi Mateja Logar, smo čakali pet tednov. Dobili smo jih šele po posredovanju urada informacijske pooblaščenke, na katerega smo se obrnili, ker jih od ministrstva nismo dobili v predpisanih 20 delovnih dneh.
Posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ je sicer odločitev, da se vektorska cepiva uporabljajo za vse polnoletne prebivalce Slovenije, sprejela 22. aprila. Toda pri NIJZ so nas opozorili, da je to storila v času, ko so bile količine cepiv zelo omejene. Eden od razlogov je bila tudi odločitev ministrstva za zdravje, ki ga je takrat začasno vodil Janez Janša, da se odpove naročilu dodatnih 470.000 odmerkov cepiva Pfizer-BioNTech in 376.000 dodatnih odmerkov cepiva Moderna iz pogodbe z Evropsko komisijo. Kot smo takrat razkrili, je država stavila na cenejše cepivo proizvajalca AstraZeneca, ki sodi med vektorska cepiva, a se je pri tem uštela.
Takoj po smrti 20-letne Katje je Bojana Beović napovedala možnost, da "cepiva Janssen ne bomo več uporabljali, saj je mRNK cepiv dovolj". "Neželeni učinki so izjemno redki, ampak se pojavljajo tudi pri moških in starejših. Države po svetu uporabo cepiva omejujejo glede na spol ali starost. Tudi mi bi se morali odločiti za eno od teh možnosti," je v četrtek, 1. oktobra, govorila Beovićeva. A že nekaj dni pozneje so se njeni strokovni pomisleki očitno spet umaknili politiki, saj bo cepivo Janssen ostalo na voljo vsakomur, ki se bo pisno strinjal s tem, da se z njim cepi. Tudi tistim, ki bodo zgolj iskali bližnjico do pogoja PCT.
