Na ponovljeni razpis za generalnega direktorja ZZZS, ki letno upravlja s 4,3 milijarde evrov denarja javne zdravstvene blagajne, naj bi prispelo kar devet prijav.
Kdo vse jih je oddal, uradno ni mogoče izvedeti. Po naših zanesljivih informacijah pa je med kandidati tudi Aleš Šabeder. Gre za nekdanjega ministra za zdravje v vladi Marjana Šarca, ki je med mandatom Danijela Bešiča Loredana na ministrstvu vodil urad za investicije. Na vprašanje, ali je oddal prijavo ali ne, nam ni odgovoril.
Da je oddal prijavo, pa nam je danes potrdil Janez Poklukar, nekdanji generalni direktor UKC Ljubljana, ki je bil v času tretje vlade Janeza Janše minister za zdravje. "Oddal sem vlogo. Prijavo bom komentiral po tem, ko se bom predstavil upravnemu odboru," nam je povedal Poklukar.
Do zdaj je ZZZS vodila Tatjana Mlakar, ki se na prvi razpis za izbiro generanega direktorja ni prijavila. Ali je v drugo oddala prijavo, še ni znano. Po neuradnih informacijah pa jo je k temu nagovarjalo več članov upravnega odbora zavoda, ki ga vodi Irena Ilešič Ćujovič, sicer predsednica sindikata zdravstva in socialnega sindikata. Na čelu skupščine, ki bo dala končni predlog za imenovanje, je koroški podjetnik Drago Delalut. Zadnjo besedo o imenovanju bo imel državni zbor.
Na prvi razpis, ki so ga objavili konec avgusta, se je prijavil le nekdanji državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tadej Ostrc, zdaj član sveta stranke Demokrati Anžeta Logarja, ki pa ni prejel zadostne podpore članov upravnega odbora ZZZS.
Preberite še:
Zadnji Šabedrov podpis: nova bolnica dražja za štiri milijone evrov
V času prejšnje vlade vodil nadzorni svet Telekoma Slovenije
Šabeder je prvič na politično sceno prišel spomladi 2019, ko je na položaju nasledil takratnega ministra za zdravje Sama Fakina. Resor je vodil na začetku prvega vala epidemije covid-19 v Sloveniji. Ob tej je njegov mandat zaznamovalo še znižanje normativov za družinske zdravnike, torej najvišjega število pacientov, ki jih lahko obravnavajo. Za to potezo, ki je v administrativnem smislu povečala obremenjenost zdravnikov, se je ministrstvo odločilo zaradi groženj sindikata Fides s stavko.
V zadnjih tednih mandata vlade Šarčeve vlade se je s takratnim predsednikom vlade razšel. Po nastopu tretje vlade Janeza Janše je na presenečenje številnih postal predsednik nadzornega sveta državnega Telekoma Slovenije, ki ga je takrat že obvladovala SDS.
Na ministrstvo za zdravje se je vrnil pod Bešičem Loredanom. Postal je njegov najtesnejši sodelavec in direktor na uradu, ki je prevzel vodenje investicij v javnem zdravstvu. V Šabedrovem času sta praktično na vseh razpisih zmagala gradbeno podjetje Kolektor Koling, ki je del idrijske skupine Kolektor, in podjetje Medicoengineering, eden največjih dobaviteljev v slovenskem zdravstvu, ki je v lasti Igorja in Tanje Zabret. Od februarja letos Šabeder vodi zdravstveni dom v Zagorju ob Savi, kjer je župan Matjaž Švagan.
Preberite še:
Privatizacija narave: bivši minister sedi na zlati jami
Veljal je za Janševo osebno izbiro
Janez Poklukar pa je bil minister za zdravje v zadnji Janševi vladi, ki je zdaj zaposlen kot internist v Splošni bolnišnici Jesenice. Enkrat tedensko Poklukar opravlja tudi preiskave ultrazvoka v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina, ki ga lastniško obvladujeta Zavarovalnica Triglav in Sava Re. V obeh ima največji delež država. Lani je postal tudi član strateškega sveta, ki je pripravljal predloge za zdravstveno reformo vlade Roberta Goloba.
Vodenje ministrstva za zdravje je prevzel februarja 2021. Veljal je za Janševo osebno izbiro, čeprav so v NSi zatrjevali, da so ga predlagali tudi sami. Na položaj je prišel po odstopu Tomaža Gantarja, pri čemer je ta resor v vmesnem obdobju začasno vodil takratni premier Janša. Pred tem je bil Poklukar generalni direktor UKC Ljubljana, največje bolnišnice v državi, na čelo katere je prišel v času vlade Marjana Šarca, ko je ministrstvo vodil Aleš Šabeder.
Poklukarjev mandat je najbolj zaznamovala epidemija covid-19, jeseni 2021 pa je opozicija zaradi smrti 20-letnega dekleta, cepljenega s cepivom proizvajalca Janssen, zahtevala njegov odstop.
Preberite še:
Zdravstvene milijarde bi upravljal Loredanov sekretar, ki je uredil koncesijo prijatelju
Rekorden proračun
ZZZS je ena od najpomembnejših institucij v domačem zdravstvu. Opravlja namreč naloge javne zdravstvene blagajne, torej plačevanja operacij, posegov, pregledov in drugih storitev, ki jih opravljajo bolnišnice in zdravstveni domovi. V zadnjih mesecih je bil tarča kritik zaradi politike plačevanja zdravstvenih storitev, pri kateri naj bi bili v prednosti zasebni medicinski centri in klinike.
V letošnjem letu bo imel ZZZS za skoraj četrtino višje prihodke. Ti naj bi po načrtih znašali 5,34 milijarde evrov, torej milijardo evrov več od ocene prihodkov za leto 2023. Razlog za to pa je prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na ZZZS in uvedba novega obveznega zdravstvenega prispevka.
