Pogodba o skoraj osem milijonov evrov vrednem nakupu stavbe za potrebe sodišč, ki jo je ministrstvo za pravosodje tik pred koncem lanskega leta podpisalo s njenim dotedanjim lastnikom Sebastjanom Vežnaverjem, vsebuje lažni podatek o površini objekta, ki ga je kupilo ministrstvo.
To je razvidno iz besedila pogodbe, ki smo jo danes pridobili od ministrstva za pravosodje (objavljamo jo na koncu članka):
- v prvem členu tako navaja, da ministrstvo kupuje poslovno stavbo, ki ima po podatkih geodetske uprave (Gurs) skupaj s pripadajočim zemljiščem 5.126 kvadratnih metrov površine.
- to ne drži. V Gursovih evidencah ima namreč ista nepremičnina le 4.602 kvadratnih metrov površine, torej več kot 500 "kvadratov" manj.
Gre za nov dokaz, da je ministrstvo praktično vse pomembnejše vzvode posla prepustilo v roke Vežnaverju. Podatek, da ima nepremičnina 5.126 kvadratnih metrov, je namreč mogoče najti v izmeri iste nepremičnine, ki jo je leta 2020 naročil Vežnaver, pred sklenitvijo pogodbe pa jo je posredoval ministrstvu.
Toda pozor: te številke na ministrstvu nikoli niso preverili. Že pred dnevi so potrdili, da pred sklenitvijo pogodbe niso naročili lastne cenitve, saj da so želeli "prihraniti sredstva". Ministrstvo bi sicer cenitev v najslabšem primeru stala nekaj tisoč evrov. Za primerjavo: vrednost posla znaša 7,7 milijona evrov. To pomeni, da so se v celoti zanesli zgolj na cenitev, ki jo je naročil in plačal Vežnaver.
Preberite še:
Zakaj so šli pri Švarc Pipan v 8 mio nakup brez lastne cenitve? Da bi "prihranili"
Je edina cenitev ponarejena?
Poročali smo že, da je verodostojnost tega dokumenta pod velikim vprašajem. Več dejstev kaže na to, da je cenitev v pomembnem delu stara že več kot tri leta, naknadno pa je bila popravljena. Prav tako ni jasno, kdo jo je sploh opravil. Pod njo je podpisan sodni cenilec Anton Rigler, ki je za oddajo Tarča zatrdil, da je avtorica cenitve pooblaščena cenilka Breda Zorko, ki je šest let prej pripravila prvotno, precej nižjo cenitev tržne vrednosti stavbe (2,9 milijona evrov).
Med obema cenitvama je tudi precejšnja razlika v kvadraturi. "Tudi sama verjamem, da gre za sum kaznivega dejanja goljufije," je razkritje komentirala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan. Kot je znano, jo je leta 2019 iz stečajne mase za slaba dva milijona evrov kupilo Vežnaverjevo podjetje Rezidenca Rajski vrt.
Švarc Pipan je napovedala, da bo zahtevala ničnost pogodbe, če se bo potrdilo, da je bil sporni nakup stavbe na Litijski cesti v Ljubljani opravljen na podlagi ponarejene ali prirejene dokumentacije.
"Mi smo se v dobri veri zanašali na cenitve sodno zapriseženega cenilca, ki ima najvišje postavljene standarde za izdelavo cenitev. Zelo boli tudi dejstvo, da gre tukaj očitno za kar dva sodna cenilca. Moj prvi korak je bil, da sem se danes zjutraj dogovorila z državnim odvetništvom za svetovanje, kako postopati v tej zadevi. V igri je tako sprožitev postopka za ugotovitev ničnosti pogodbe ali pa razveljavitev pogodbe. Kajti pogodba, ki temelji na napačnih ali pa prirejenih cenitvah, gotovo ne more obveljati," se je danes odzvala ministrica.
Preberite še:
Pri ministrici Švarc Pipan dali osem milijonov za premajhno stavbo
Bo država sploh lahko razdrla pogodbo?
Na ministrstvu in državnem odvetništvu utegnejo imeti velike težave pri prepričevanju sodišča, da niso vedeli, kaj kupujejo oziroma so bili žrtev goljufije. Pogodba ima sicer tudi protikorupcijsko klavzulo, po kateri je pogodba nična, če bi kdo od vpletenih prišel do nedovoljene koristi.
Toda hkrati eksplicitno navaja, da je kupec, torej pravosodno ministrstvo, vedel, kaj kupuje. Citat: ministrstvo "s podpisom te pogodbe potrjuje, da so mu nepremičnine, ki jih kupuje, v naravi poznane tako po kvaliteti in površini" in se stavba proda "po načelu videno - kupljeno". Iz tega izhaja, da so si uslužbenci ministrstva tudi v živo ogledali objekt.
Medtem ko pravosodna ministrica zagotavlja, da bodo po prevzemu stavbe opravili neodvisno cenitev in tudi izmero prostorov, s čimer se bodo prepričali o ustreznosti cene, je iz pogodbe razvidno, da bi to morali že zdavnaj narediti.
Zakon o stvarnem premoženju države, na katerega se sklicuje pogodba, upravljavcem nepremičnin v lasti države nalaga, da morajo pridobiti cenitev nepremičnine pred vsakim razpolaganjem z nepremičnim premoženjem, katerega posamična vrednost je izkustveno višja ali enaka 20.000 evrov. Razpolaganje s stvarnim premoženjem določa kot "vsak prenos lastninske pravice na drugo fizično ali pravno osebo". Pri tem cenitev na dan sklenitve posla ne bi smela biti starejša od 12 mesecev.
Na ministrstvu so nam pred dnevi pojasnili, da jim zakon to nalaga le, ko gre za prodajo, ne pa tudi za nakup nepremičnine. Danes pa je Švarc Pipan dodala še, da "pravosodno ministrstvo ne bo hitelo s prevzemom kupljene stavbe, saj morajo zdaj naprej preveriti, ali so v nakup šli prevarani". Izrazila je pričakovanje, da bo vse postopke prevzelo državno odvetništvo in da se pogodba razdre.
Besedilo pogodbe med ministrstvom in Vežnaverjem:
