Janez Žakelj in Matej Tonin, poslanca parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) iz vrst NSI, sta po naših informacijah novembra lani na generalni policijski upravi preverjala tudi, ali kriminalisti prisluškujejo še enemu od osumljencev v preiskavi domnevno spornih poslov na Darsu.
Gre za Gašperja Bedenčiča, širši javnosti malo znanega podjetnika, ki se je lani želel vplesti v pet milijonov evrov vreden Darsov razpis za dobavo specialnih vozil in strojev. Takrat je po poročanju oddaje Tarča obiskal enega od potencialnih ponudnikov. Dejal mu je, da razpis lahko dobi, če je pripravljen nekaj odstotkov dati stranki NSi, v zameno pa ponudil prilagoditev razpisnih pogojev. Takratni predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak je pozneje večkrat javno zanikal, da bi kadarkoli srečal Bedenčiča, ki sicer velja za osebo iz kroga generalnega sekretarja SDS Boruta Dolanca.
Bedenčič je tako že tretji osumljenec iz kriminalistične preiskave poslov na Darsu, čigar telefonsko številko sta Žakelj in Tonin med izrednim nadzorom na policiji preverjala zato, da bi izvedela, ali kriminalisti zoper njo izvajajo prikrite preiskovalne ukrepe. Že včeraj smo razkrili, da naj bi bili na seznamu, ki sta ga s seboj prinesla Žakelj in Tonin, tudi telefonski številki Hajdinjaka in nekdanjega vodje področja vzdrževanja na Darsu Damijana Jaklina.
Preberite še:
To je lobist, ki je Hajdinjaka "odnesel" z Darsa
Žakelj molči, NSi govori o "obvestilu posameznika"
Žakelj, ki predseduje KNOVS, na naše vprašanje, ali je na policiji preverjal, če ta izvaja prikrite preiskovalne ukrepe na posameznih telefonskih številkah, že tretji dan ne želi odgovoriti. "Nadzor je bil označen s stopnjo tajnosti 'zaupno', zato o vsebini in ugotovitvah ne morem javno govoriti," nam je sporočil v torek.
V stranki NSi so medtem včeraj popoldne očitke o zlorabi komisije v strankarske namene zavrnili. Sporočili so, da je bil povod za nadzor na policiji "obvestilo posameznika o domnevno nezakoniti uporabi nadzorovanih ukrepov". Kdo je ta posameznik in v kakšnih odnosih je s stranko NSi, niso razkrili. Glede na to, da KNOVS o seji in obisku policije ni obveščal javnosti, pa očitkov očitno niso potrdili.
Od državnega zbora smo sicer včeraj po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja že zahtevali posredovanje zapisnika nujne seje KNOVS in konkretnega nadzora na policiji.
Kaj je Tonin na Tarči govoril o Bedenčiču (vir: RTVS)
Toda pri tem je najmanj nenavadno, da sta Žakelj in Tonin telefonske številke preverjala zgolj nekaj tednov po začetku predkazenskega postopka v zadevi Dars, ki ga vodi Nacionalni preiskovalni urad (NPU). In ena od oseb na seznamu, ki sta ga na policijo prinesla poslanca NSi, je Bedenčič. Zanj je Tonin še nekaj tednov pred tem zagotavljal, da ga ne pozna in da nima ničesar s stranko NSi.
"Če boste kadar koli našli ali dobili člana NSi, ki je prejemal kakšno koli provizijo ali podkupnino, mi sporočite, lastnoročno bom predlagal njegovo izključitev," je prvak NSi razlagal konec oktobra lani, ko je izbruhnila afera Dars.
Preberite še:
Afera Dars: poslanca NSi na policiji preverjala, ali prisluškujejo Hajdinjaku
Prilagoditev razpisnih pogojev v zameno za 200 tisočakov
Le nekaj dni pozneje je Hajdinjak odstopil s položaja predsednika uprave Darsa. Kot smo poročali, je bil razlog za njegov odhod prihajajoči, skoraj pet milijonov evrov vreden razpis za dobavo specialnih vozil in strojev.
V oddaji Tarča so namreč razkrili, da je Bedenčič pol leta pred tem obiskal enega od potencialnih ponudnikov. To je bil direktor družbe Autocommerce Rasto Oderlap. Bedenčič mu je dejal, da razpis lahko dobi, če je pripravljen nekaj odstotkov dati stranki NSi. V zameno za pet odstotkov vrednosti pogodbe je ponudil prilagoditev razpisnih pogojev. V tem primeru bi Bedenčič zaslužil 200 tisoč evrov.
Kot je dejal Oderlap, je vse skupaj po sestanku prespal in se odločil, da se zadeve ne gre. O obisku in ponudbi je obvestil tudi vrh Darsa, kjer so mu predlagali prijavo pristojnim organom. Toda Oderlap se za to ni odločil, saj se je bal morebitnega maščevanja.
Bedenčič naj bi veljal tudi za človeka, ki usklajuje gradbince pri prijavi na javne razpise. Njegovo ime se tako pojavlja v povezavi z naročilom direkcije za infrastrukturo za podeljevanje koncesij za vzdrževanje državnih cest v času prejšnje vlade, ko so si gradbena podjetja razdelila posamezne odseke cest.
Preberite še:
"Kar sta na policiji počela Žakelj in Tonin, je absolutno sporno"
Kaj vse ureja Bedenčič in kdo mu pomaga do poslov
Da se je Bedenčičevo ime pojavilo v zgodbi okrog pridobivanja poslov, za vire iz gradbenih krogov ni presenečenje. Ti so nam ga že pred časom omenjali kot osebo z odličnimi povezavami na desnem polu slovenske politike. Velja za prijatelja Boruta Dolanca, generalnega sekretarja SDS, iz katere prihaja nekdanji član uprave Darsa Boštjan Rigler. Bedenčič je leta 2006 skupaj z Riglerjem kandidiral na lokalnih volitvah v občini Škofljica.
V občasnih stikih je bil tudi z glavnim tajnikom NSi Robertom Ilcem, s katerim se poznata iz Škofljice. "Spomnim se, da je prišel na kavo v tem letu mogoče enkrat, dvakrat, da je bil pri meni," je za Tarčo potrdil Ilc. Dodal je, da Bedenčiča "poznajo vsi gospodje v gradbeništvu".
Bedenčič je v zadnjih letih delal za več domačih gradbincev, predvsem iz vzhodne Slovenije. Njegov glavni naročnik naj bi bilo podjetje GIC Gradnje iz Rogaške Slatine. V gradbenih krogih velja Bedenčič za lobista njegovega lastnika in direktorja Ivana Cajzka.
Bedenčič naj bi se pojavljal tudi okrog posla z gradnjo logističnega centra Intereurope na Reki, za katerega so se GIC Gradnje v času zadnje vlade Janeza Janše uspešno borile z avstrijskim Strabagom. Do poslov je Bedenčič, tako naši viri, pomagal tudi članu izvršilnega odbora SDS Robertu Kolariču, ki je imel pomembno vlogo pri ustanavljanju projekta Nova24TV.
