Ponedeljek, 12. oktober, je bil za Janeza Janšo naporen dan. Epidemija se je razmahnila, saj je število aktivno okuženih prvič preseglo 3700. Od ranega jutra so slovenski mediji in politika opazovali dogajanje na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), kjer je začasna direktorica postala Petra Grah Lazar, prijateljica Roka Snežiča. Predsednika vlade so čakale priprave na sprejetje novega paketa proti korona ukrepov in posvet o sodstvu pri predsedniku republike Borutu Pahorju.
Toda kljub polnemu urniku je Janša našel čas še za gosta iz tujine, ki ga je očitno želel skriti pred javnostjo. Isti dan ga je namreč v kabinetu obiskal grški poslovnež Petros Stathis, ki v zadnjih letih deluje v Črni gori. Tam ima v lasti banko, več medijev in elitne hotele ob Jadranski obali.
Toda biografija tega poslovneža ima tudi manj svetle plati. Stathis je dober prijatelj črnogorskega predsednika Mila Đukanovića, ki z različnih položajev tej državi vlada že tri desetletja. Pri investicijah v Črni Gori ni poslovno sodeloval le s tamkajšnjimi oblastmi, ampak tudi z nekaterimi osebami, ki so se v več državah znašle v preiskavah zaradi sumov pranja denarja. Pred dvema mesecema je sin umorjene malteške novinarke Daphne Caruane Galizia razkril, da je njegova mati tik pred umorom leta 2017 preiskovala povezave med črnogorskimi in malteškimi oblasti v domnevni korupcijski aferi in kanaliziranje denarja prek banke v Stathisovi lasti.
Kaj je torej grški poslovnež s črnogorskim državljanstvom na vrhuncu epidemije novega koronavirusa počel pri predsedniku slovenske vlade?
"Nikoli nisva govorila o Hitu"
Da je Stathis obiskal Janšo, je razvidno iz podatkov o obiskih, ki smo jih zahtevali od kabineta predsednika vlade. Kakšen je bil namen njegovega obiska, ni znano. Toda isti dan je bil pri Janši tudi Marjan Hribar, član SDS in vršilec dolžnosti direktorja Javnega zavoda Brdo, ki je v času te vlade postal član nadzornega sveta državne igralniške družbe Hit. Hribar je v kratkem pogovoru potrdil, da pozna Stathisa. "Nikoli nisem z njim govoril o Hitu," nam je dejal Hribar. Na več vprašanj o Stathisovih poslovnih interesih v Sloveniji pa je odgovoril le, da za pojasnila ni pooblaščen.
Stathis je v preteklosti že posloval s slovensko državo oziroma Hitom. Leta 2015 je od novogoriške družbe kupil njeno črnogorsko podjetje, ki je imelo v lasti hotelsko-igralniški kompleks Maestral v Budvi. Pri tem projektu je Stathis sodeloval s Paulom Phuo, poslovnežem in profesionalnim igralcem pokra. Dokumenti, ki sta jih pred časom objavila romunski portal The Black Sea in hrvaški tednik Nacional, razkrivajo, da je Phua dejanski lastnik Maestrala, Stathisova Universal Capital Bank pa je bila le uradni financer posla.
Phua je državljan Malezije in Črne gore, ki se je leta 2015 znašel v preiskavi (FBI) zaradi nezakonitih športnih stavnic. Aretiran je bil v Macau, kjer se je lani proti njemu začelo sojenje. Po poročanju več medijev je FBI v enem od poročil navedel, da ima Phua visok položaj v Triadi 14K, eni od kitajskih kriminalnih organizacij. Phua se je tri leta v Črni gori predstavljal kot veleposlanik San Marina, čeprav v Podgorici nikoli ni predal poverilnih pisem.
FBI pa je takrat razpolagal z dokazi, da je imel Stathis celo dostop do Interpolovih internih baz podatkov. "Ni nam znano, kako je lahko Petros pridobil dostop do Interpolovega sistema za preveranje nalogov za aretacije," piše v dokumentih FBI.
Posli, ki jih je preiskovala umorjena novinarka
Ves ta čas je bil Phua tesno poslovno povezan s Stathisom, ki je v Črno goro prišel pred petnajstimi leti. Tedaj je bil njegov ključni poslovni partner Victor Restis, grški ladjar, ki ga je vrhovno sodišče v Atenah leta 2016 oprostilo obtožb za pranje denarja in malverzacije. Tri leta pred tem je Stathisu prodal Universal Capital Bank. Danes je Stathis uradni lastnik treh črnogorskih medijev (Dnevnih novin, Pobjede in Portala Analitika), črnogorske oblasti pa so mu dale v najem tudi prestižni hotelski kompleks na Svetem Stefanu. Na skrajnem jugu Hrvaške, v Cavtatu, načrtuje gradnjo 50 milijonov evrov vrednega hotela.
Stathis se v javnosti predstavlja kot "dinamični poslovnež, ki ga zanimajo vlaganja v bančništvo, prehrano, medije, turizem in nepremičnine". V intervjujih poudarja zaljubljenost v Črno goro in Jadransko morje. Kako se je torej njegovo ime znašlo v poslih, ki jih je preiskovala umorjena malteška novinarka Daphne Caruana Galizia?
Letos poleti je njen sin Matthew Caruana Galizia javno pozval ameriške in evropske oblasti, naj preverijo, ali se v Stathisovi črnogorski banki skrivajo črni fondi za korupcijo. Leta 2015 je namreč eno od malteških državnih podjetij od prejšnjega lastnika iz Španije prevzelo projekt gradnje vetrtnih elektrarn v Črni gori. Kupilo ga je prek posredniškega podjetja s Sejšelov, ki je v dveh tednih s poslom zaslužilo sedem milijonov evrov. To podjetje naj bi obvladoval malteški poslovnež Yorgen Fenech, ki je obtožen, da je naročil umor novinarke. Podjetje je imelo po poročanju črnogorskega časopisa Dan odprt račun pri Stathisovi Universal Capital Bank. Po navedbah Caruane bi veljalo preiskati, ali je bil namenjen za izplačevanje podkupnin na Malti in v Črni gori.
Selitev kapitala v Slovenijo?
Zadnje, politično burno dogajanje v Črni gori bi lahko pojasnilo, zakaj se je Stathis poslovne priložnosti očitno odločil iskati v drugih državah, tudi v Sloveniji. Na avgustovskih parlamentarnih volitvah v Črni gori je namreč zmagala opozicija, ki si prizadeva za izstop Črne gore iz zveze Nato in tesnejše zavezništvo s Srbijo. Medtem ko trenutno tečejo pogovori o sestavi vlade, ostaja odprto vprašanje, kako bodo politične spremembe vplivale na posle ljudi iz najožjega kroga Mila Đukanovića.
Med njimi je tudi Stathis. V začetku meseca, le osem dni pred obiskom pri Janši, je črnogorski tednik Monitor poročal, da utegne nova oblast razdreti pogodbo o najemu hotelskega kompleksa Sveti Stefan, ki jo je država podpisala s Stathisom. Njegova banka naj bi v zadnjem času za neznane imetnike skrbniških računov kupovala večje pakete delnic nekaterih črnogorskih turističnih podjetjih. Tednik mu je očital prikrite poizkuse privatizacije državnega premoženja.
Ali je Stathisev obisk pri Janši povezan z načrti njegovih poslovnih partnerjev o selitvi dela naložb iz Črne Gore v Slovenijo, za zdaj ni mogoče preveriti. Toda Slovenija je v zadnjih letih okrepila sloves države, v katero svoj kapital umikajo balkanski poslovneži, ki so ali zaradi različnih razlogov padli v nemilost politike ali pa k nam prihajajo z njeno pomočjo. Že pet let tako traja naložbeni pohod srbskega tajkuna Miodraga Kostića v slovenski turizem, bančništvo in nepremičnine, ki ga poznavalci razmer na Balkanu povezujejo z njegovimi ohlajenimi odnosi s predsednikom Srbije Aleksandrom Vučićem in njegovim krogom. V zadnjih letih pa podjetja in zemljišča, predvsem na območju Mestne občine Ljubljana, kupujejo tudi ljudje iz kroga Milorada Dodika, nekdanjega dolgoletnega predsednika Republike srbske.
