Nosilcu Stevanovićeve liste v Ljubljani odpisali več kot 6 mio evrov dolga

Edvard Edi Grubelić, nosilec liste Resni.ce na lokalnih volitvah v Ljubljani, je v osebnem stečaju za seboj pustil dobrih šest milijonov evrov dolgov, ki mu jih je sodišče odpisalo. 

To razkrivajo javno dostopni dokumenti, ki smo jih analizirali v uredništvu necenzurirano.si. Iz teh izhaja, da ima Grubelić, sicer eden ključnih mož predsednika Resni.ce Zorana Stevanovića, sporno poslovno preteklost. Med drugim je potopil kar štiri podjetja.

Grubelić je tako šele pred manj kot tremi leti končal postopek osebnega stečaja, v katerem so mu odpisali 6,4 milijona evrov dolga. Ta večinoma izvira iz njegovih propadlih podjetij, ki jih je spravil v stečaj in za katerih obveznosti je jamčil.

Med Grubelićevimi največjimi upniki je bil nekdanji Hypo Leasing. Prav posli s to lizinško družbo so ga pripeljali na zatožno klop. Očitali so mu poslovno goljufijo, v času razčiščevanja teh poslov pa je bil v Hypo Leasingu zaposlen tudi Stevanović. Višji sodniki so Grubelića leta 2018 oprostili.

Dlje časa je moral Grubelić čakati na odpis dolga. Njegov osebni stečaj se je začel v letu 2016, do dokončnega odpusta milijonskih obveznosti pa je prišlo leta 2022. Postopek se je uradno zaključil v začetku leta 2024, ko je stečajni upravitelj obupal pri poizkusih unovčevanja premoženja. Na koncu je bila bera skromna: v Grubelićevo stečajno maso se je nateklo vsega nekaj tisoč evrov.

Kaj je torej počel Stevanovićev strankarski sodelavec? In zakaj upnikom ni uspelo izterjati denarja?

Preberite še:
Stevanović Resni.co preselil k zaupniku, ki zdaj čisti novi zapor Dobrunje

Očitali so mu poslovno goljufijo, a je sodba padla

Edvard Edi Grubelić je sin Sandija Grubelića, ki je bil leta 1995 v eni od največjih afer po osamosvojitvi zaradi goljufij pravnomočno obsojen na sedem let zapora. Pet let pred tem je kupce iz tedanje Jugoslavije vabil z mamljivimi ponudbami za najem in poznejši odkup avtomobilov tujih blagovnih znamk. Verjelo mu je 7.500 ljudi, ki so ostali praznih rok.

Dve desetletji pozneje se je na zatožni klopi skupaj z bratom znašel tudi Edvard Edi Grubelić. Tožilstvo jima je očitalo, da sta leta 2008 s Hypo Leasingom sklenila pogodbo za lizing plovila. Ker nista ne odplačevala obrokov ne vrnila plovila, naj bi tej družbi povzročila 338 tisoč evrov škode.

Leta 2017 sta bila na prvi stopnji obsojena na leto dni zapora. Po pritožbi je višje sodišče v Ljubljani sodbo spremenilo in oba oprostilo očitkov. Presodilo je, da v zadevi ni bilo dokazano kaznivo dejanje goljufije, temveč je šlo samo za »civilnopravni spor glede pogodbenega razmerja«. 

Že šest let pred tem, leta 2011, pa so v Hypo Leasingu z izvršbo skušali zaseči Grubelićevo premoženje, saj so bili njegovi bančni računi prazni. Istega leta se je v Hypo Leasingu zaposlil Stevanović, ki je delal na področju izterjav. 

Preberite še:
To je Stevanovićev zaupnik, ki je k Resni.ci pripeljal brata Aksalić

Izginila poslovna dokumentacija

Takrat je šlo v stečaj tudi prvo Grubelićevo podjetje. Podjetje Minozi, v katerem je bil direktor in lastnik, je leta 2012 na zahtevo NLB in po kar 587 dneh blokade bančnega računa končalo v stečajnem postopku.

Upniki so prijavili za več kot pet milijonov evrov terjatev, od tega večino zdaj že nekdanja Sberbank. Toda stečajna upraviteljica Ermina Bajuk je s prodajo premoženja uspela unovčiti vsega 109.000 evrov.

Tudi zato, ker ji Grubelić ni izročil poslovne dokumentacije. Zakaj ne? Ker so »delavci v letu 2010 pri selitvi iz prostorov veliko dokumentacije izgubili« in ker je bil »računalnik, na katerem so se izvajala računovodska dela, že v letu 2009 pokvarjen«.

Bajuk je poročala tudi o odtujenih avtomobilih, o čemer je obvestila policijo. Ta avtov ni našla.

Preberite še:

Zoran Stevanović v BiH skupaj z Dodikom, ki ima prepoved vstopa v Slovenijo

Na kredit gradil hiše, te danes v lasti Grubelićeve družine

Toda to je bil le začetek. Po tistem so šla v stečaj še tri podjetja, ki jih je obvladoval Grubelić: D-Skupina, Alfa Projekti in Športnik.

V vseh treh primerih so upniki prijavili za več milijonov evrov terjatev. V nekaterih primerih je šlo za iste terjatve, kar pomeni, da so različna Grubelićeva podjetja jamčila za vračilo istih posojil.

Prek omenjenih podjetij se je po javno dostopnih podatkih loteval nepremičninskih projektov. Eden od večjih je bila stanovanjska soseska v Višnji Gori, ki jo je gradilo podjetje Alfa Projekti. Leta 2016 je šlo v stečaj, a je bila večina hiš že prodanih. 

Nekatere so končale v rokah Grubelićevih sorodnikov. A je vmes že poteklo obdobje izpodbojnosti teh poslov. Tudi sicer stečajna upraviteljica Simona Goriup ni imela veliko dokumentacije, saj ji z Grubelićem kot zadnjim direktorjem ni uspelo vzpostaviti kontakta.

Vse to je bil razlog, zakaj so bile stečajne mase Grubelićevih podjetij večinoma prazne oziroma so s prodajo premoženja iztržili le nekaj sto tisoč evrov. Edina izjema je bilo podjetje Športnik, kjer so nepremičnine prodali za okoli milijon evrov. Denar pa je šel za poplačilo banke upnice.

Preberite še:
Poslanec Mijič nima za delavce, nosi pa luksuzno uro za šest tisoč evrov

Obdržal nepremičnine v Grosupljem

Kot omenjeno, je leta 2016 tudi Grubelić končal v osebnem stečaju, v katerem je 15 upnikov prijavilo za kar 6,4 milijona evrov terjatev.

Največ, kar štiri milijone evrov, je zahtevala nekdanja Sberbank. Nekaj več kot 1,1 milijona evrov je terjala družba Prvi faktor, ki je v lasti NLB in SID banke. NLB je tudi sama prijavila okoli 550 tisoč evrov visok zahtevek. Nekaj manj kot pol milijona evrov pa je terjal nekdanji Hypo Leasing.

Sprva je sodišče predvidelo, da bi se Grubelić teh dolgov znebil leta 2023. Toda na njegovo pobudo je tako imenovano preizkusno dobo skrajšalo za leto dni.

Stečajni upravitelj Benjamin Pačnik je v osmih letih z izterjavo njegovih prejemkov in unovčenjem premoženja v stečajno maso uspel zbrati manj kot 10.000 evrov. Večina tega je šla za pokritje stroškov osebnega stečaja.

Kar je zanimivo: Grubelić je imel v lasti nepremičnine na Polici v Grosupljem, katerih tržna vrednost je bila ocenjena na 105.000 evrov. A se je pojavila težava, ker je inšpektorat za okolje in prostor na njih vpisal omejitev zaznambe črne gradnje. Ker upravitelj tega objekta ni uspel legalizirati, ga je ponudil v prevzem upnikom. A se na to ni odzval nihče. To pomeni, da je Grubelić tudi po odpisu dolgov še naprej njihov lastnik.

Zdaj skrbi za čiščenje zapora v Dobrunjah

Osebni stečaj se je končal v začetku leta 2024. Konec istega leta se je Grubelić pridružil Stevanoviću oziroma stranki Resni.ca. To potrjujejo tudi objave Jasmina Bešića, nekdanjega člana sveta Resni.ce, ki je po izstopu začel razkrivati dogajanja v ozadju stranke. 

»Zanj so rekli, da ni član stranke, ampak nekdo, ki zna urediti stvari. Skrbel naj bi za teren in organizacijo. Kasneje so govorili, da je Resni.co postavil na zemljevid Ljubljane,« je povedal Bešić.

Grubelić se je redno udeleževal sestankov najožjega vodstva Resni.ce. Ob Stevanoviću so ga videvali tudi ob ključnih javnih dogodkih. Kot smo poročali, je na predvolilno konvencijo Resni.ce pripeljal brata Harisa in Denisa Aksalića, ki so ju mediji v preteklosti povezovali s kriminalnimi aktivnostmi.

Po dostopnih podatkih je Grubelić zaposlen v podjetju Tosa Inu, ki se ukvarja s čiščenjem. V njegovih prostorih je po novem tudi sedež Resni.ce. Nedavno je Grubelićevo podjetje na javnem razpisu z najnižjo ceno prišlo do večjega posla - čiščenja novozgrajenega zapora v Dobrunjah.