Cena laži v projektu Teš 6: 200 zaposlenih v Velenju preveč

Uradno: v Premogovniku Velenje je 200 zaposlenih preveč. Prihajati so začeli prvi računi za serijo zgrešenih odločitev in zavajanja pri pripravi in gradnji projekta Teš 6. Ceno zanje bodo plačali velenjski rudarji, slovenska energetika in država.

Avtor: Primož Cirman / Vesna Vuković
torek, 27. 11. 2018, 16:26


Necenzurirano prenos
Premogovnik Velenje, rudnik, rudarji
Premogovnik Velenje

V Premogovniku Velenje je očitno napočil trenutek resnice. Uprava družbe, ki jo vodi Ludvik Golob, je namreč včeraj zaposlenim uradno sporočila, da "je v tem trenutku približno 200 zaposlenih preveč". Napovedala je znižanje stroškov dela za najmanj 10 odstotkov, že zdaj pa ne izključuje možnosti, da bi se za pet odstotkov znižale tudi plače.

Ludvik Golob, prvi mož Premogovnika Velenje
Ludvik Golob, prvi mož Premogovnika Velenje
Premogovnik Velenje
Sporočilo, ki ga je uprava objavila v internem glasilu, je močno razburilo zaposlene. Še prejšnji teden so namreč v premogovniku v odgovorih na naša vprašanja zanikali, da je družba ponovno pred insolventostjo, v kateri se je znašla že pred tremi leti.

Toda včeraj so v Velenju obrnili ploščo. Že v naslovu sporočila je uprava izrecno poudarila, da je mogoče premogovnik in njegovo invalidsko podjetje HTZ "edino s preventivnimi ukrepi rešiti pred insolventnostjo". Te ukrepe, opozarja uprava, morajo v družbi "začeti danes".

Premogovniku manjka več kot sto milijonov evrov

Letošnje leto bo premogovnik po uradnih napovedih končal s približno 4,2 milijona evrov izgube. To v družbi pripisujejo "številnim zastojem, neizdelanim programom (za odkop) in nepredvidenim dogodkom, ki so povzročili dodatni izpad proizvodnje".

A prave težave se bodo začele v prihodnjih dveh letih. Že leta 2020 tako v premogovniku ne bo pripravljenih dovolj odkopnih polj za zagotovitev normalne proizvodnje. "Če bo izdelava prog šla naprej s tem tempom kot v zadnjih letih, bomo že v prihodnjih dveh letih upadli krepko pod tri milijone ton nakopanega premoga," so potrdili v premogovniku.

To bo pomenilo, da se bodo stroški enormno povišali, iz česar po navedbah uprave sledi, da ima premogovnik v tem trenutku približno 200 zaposlenih preveč.

Tudi projekcije za prihodnja leta so zelo slabe. "Rezultati proizvodnih parametrov in izdelanih prog kažejo na to, da do leta 2030 v premogovniku v povprečju do pozitivnega poslovanja na letni ravni zmanjka 8,4 milijona evrov na leto, v podjetju HTZ pa 300 tisoč evrov na leto," zatrjujejo v Premogovniku Velenje. Skupaj torej do leta 2030 skoraj 105 milijonov evrov.

Na fotografiji od leve proti desni: Uroš Rotnik, Milan Medved, Borut Pahor in Borut Meh.
Na fotografiji od leve proti desni: Uroš Rotnik, Milan Medved, Borut Pahor in Borut Meh.
STA

Izvirni greh: laži pri projektu Teš 6

Kako je to mogoče?

Izvirni greh večine aktualnih težav premogovnika sega v čas med letoma 2005 in 2015, ko se je pripravljal in gradil šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6). Projekt, ki so ga vodilni energetiki iz Šaleške doline prikazovali kot rešilnega za velenjske rudarje, se zdaj kaže kot ključni razlog za njihove težave.

V upravi premogovnika so namreč že včeraj napovedali vrsto sanacijskih ukrepov, s katerimi želijo stroške dela znižati vsaj za deset odstotkov.

V prvi fazi bodo reorganizirali poslovne procese in število zaposlenih zmanjševali z ustreznim upokojevanjem. Če to ne bo dovolj, napovedujejo "druge ukrepe, o katerih se moramo dogovoriti s socialnimi partnerji". "Kot eno izmed mogočih kombinacij smo v projekcijah uporabili znižanje plač za pet odstotkov in plačevanje premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v prihodnje v višini 50 odstotkov."

V HSE so prejšnji teden zatrdili, da zamenjave vodstva premogovnika ne načrtujejo. Zanikali so tudi informacije, da bi lahko Goloba na položaju že kmalu nasledil aktualni direktor Teš Arman Koritnik. V nadzornem svetu premogovnika sedita oba člana poslovodstva HSE: predsednik Matjaž Marovt in Stojan Nikolić, ki ga je prvi nadzornik HSE prejšnji teden želel imenovati na Marovtov položaj.

Vedeli so, da premoga ni

Prav velenjski rudarji bodo zato očitno plačali najvišjo ceno vseh laži, manipulacij in zavajanj, s katerimi so snovalci Teš 6 utirali pot temu 1,41 milijarde evrov vrednemu projektu.

Spomnimo, še pred dobrimi 15 leti so v Velenju načrtovali, da bo Premogovnik Velenje, ki šoštanjski elektrarni prodaja lignit, zaradi naravnih omejitev deloval le do leta 2005. Nato pa bi se začelo njegovo zapiranje.

Premogovnik Velenje, rudnik
Premogovnik Velenje, rudnik
Premogovnik Velenje
A vodilni energetiki iz Šaleške doline na čelu z Milanom Medvedom, nekdanjim direktorjem premogovnika, so imeli drugačne načrte. Že leta 2006 so sprejeli odločitev o gradnji novega bloka Teš 6 s 600 megavati moči. Pri tem so predvideli tudi hkratno obratovanje dveh preostalih blokov: Teš 4 in Teš 5.

Življenjsko dobo premogovnika so zato podaljšali za skoraj tri desetletja. To so storili, čeprav so vnaprej vedeli, da premoga do leta 2054 ne bo dovolj oziroma bo na voljo le na območjih, kjer izkopi niso mogoči.

Kot je včeraj razkrila uprava, bodo v premogovniku po letu 2020 letno izkopali krepko manj kot tri milijone ton lignita. Po prvotnih načrtih bi jih samo Teš 6 letno moral porabiti 2,9 milijona ton. Letos so želeli v rudniku izkopati 3,5 milijona ton premoga, pri čemer so imeli letos srečo z visoko kalorično vrednostjo premoga. Nižja kalorična vrednost namreč pomeni, da morajo za isti energetski učinek izkopati več ton.

Že zdaj pa se izdelava in vzdrževanje jamskih prog ter odkopavanje premoga selijo v vedno večje globine in težje pogoje. To ne viša le stroškov izkopa, ampak povečuje tudi tveganje za stebrne udare in druge nezgode.

Premogovnik in Teš v slepi ulici

Pri tem so v Premogovniku Velenje zašli v slepo ulico, iz katere ni izhoda.

Edini kupec njihovega lignita je Teš, ki za to plačuje dogovorjeno ceno 2,75 evra na gigadžul. V prejšnjih letih bi v premogovniku težavo rešili z dvigom te cene, a to zdaj ni več mogoče, saj bi to še dodatno načelo poslovanje Teš.

Armana Koritnika omenjajo kot mogočega naslednika za vodenje Premogovnika Velenje.
Armana Koritnika omenjajo kot mogočega naslednika za vodenje Premogovnika Velenje.
STA
Ista zgodba je na drugi strani doline, v Šoštanju. Tamkajšnja elektrarna, ki bi po prvotnih načrtih že morala odplačevati posojila, najeta za gradnjo šestega bloka, namreč ves čas ustvarja visoko izgubo. Samo lani je ta znašala dobrih 30 milijonov evrov. Čeprav Teš v letnem poročilu kot enega od razlogov za velik minus ob nizki ceni električne energije navaja tudi nespremenjeno ceno premoga, bi pocenitev tega energenta premogovnik dokončno potisnila v stečaj.

Teš je imela sicer na zadnji dan lanskega leta 556 milijona evrov finančnih obveznosti, ki jih odplačuje njen lastnik Holding Slovenske elektrarne (HSE). Ta je lani dobrih 47 milijonov terjatev do Teš pretvoril v njen kapital. Če bo HSE prenehal odplačevati posojila Teš, bo to breme padlo na državo oziroma davkoplačevalce. Za 440 milijonov evrov dolga, najetega pri Evropski investicijski banki (EIB), jamči Republika Slovenija.

Bodo v Šoštanju uvažali premog?

Da premoga več kot očitno ni dovolj za nemoteno delovanje Teš, nakazujejo tudi podatki o letošnjem obratovanju vseh blokov šoštanjske elektrarne.

Teš 6 tako letos obratuje z najnižjo razpoložljivostjo v zadnjih treh letih. Po podatkih, ki jih ima Eles, bi ob polnem obratovanju do konca leta komaj presegala 80 odstotkov. Pri primerljivih evropskih termoelektrarnah razpoložljivost znaša okrog 90 odstotkov. Četudi odštejemo maj in junij, ko je bila Teš 6 v remontu, je novi blok v preostalih mesecih leta skupaj miroval tri tedne.

Po prvotnih načrtih bi samo Teš 6 morala letno proizvajati 6.500 gigavatnih ur električne energije, a je bil že lani precej daleč od te številke. Odvisnost Slovenije od nakupa elektrike iz uvoza se je sicer lani povečala za 27 odstotkov, čeprav se je poraba elektrike povečala le za štiri odstotke.

Tudi preostala dva bloka letos večino časa nista obratovala. Blok Teš 5, ki so ga posodobili in ponovno zagnali sredi leta, je v zadnjih treh mesecih deloval le polovico dni. Danes že ugasnjeni Teš 4 pa je bil v prvih sedmih mesecih na voljo le približno 55 odstotkov časa.

Kot vse bolj verjetna možnost se zato kaže uvoz premoga v Teš, ki so ga snovalci projekta v manjšem obsegu načrtovali že od vsega začetka, od leta 2014 pa ga omogoča spremenjeno okoljevarstveno dovoljenje. Takrat so v Šoštanju zatrjevali, da gre zgolj za "preventivno rezervno zasilno možnost, če bi se pojavil upad oskrbe iz Premogovnika Velenje".

Članek prvotno objavljen na strani siol.net