1.412.655.460 evrov. Toliko, torej dobrih 1,41 milijarde evrov, znaša končna cena Teš 6. To razkriva končno poročilo o projektu, ki ga je Holding Slovenske elektrarne (HSE), lastnik Teš, konec aprila poslal vladi.
Spomnimo, po prvotnih napovedih iz leta 2006 bi moral novi, 600-megavatni blok v Šoštanju stati 655 milijonov evrov. V poznejših letih je šlo narobe vse, kar je lahko. Zgodila se je serija napak, sumov korupcije in drugih nepravilnosti, napačnih ocen in površnosti v dogovoru z glavnim dobaviteljem (francoskim Alstomom), laži in naklepnih manipulacij.
Projekt, ki je povzročil eno od največjih slovenskih afer od osamosvojitve, je zato načrtovano ceno na koncu presegel za več kot enkrat.
Uradno: Teš 6 je nasedla naložba
Dokument, ki smo ga pridobili v uredništvu, nosi pa oznako poslovna skrivnost, razkriva končne vrednosti vseh postavk projekta Teš 6. Dokončno potrjuje:
- Da so daleč največji dobičkarji projekta Francozi. Iz poročila izhaja, da je Teš samo za glavno tehnološko opremo Alstomu (zdaj General Electric) plačala več kot milijardo evrov. Kot je znano, je vrednost pogodbe še leta 2009 znaša 695 milijonov evrov.
Ob tem so Francozi na Teš prevalili za skoraj sto milijonov stroškov, povezanih s podražitvijo materialov za opremo. Dodatnih 25 milijonov je Teš plačala še za rezervacijo, ki je Francozi niso všteli v končno ceno. Posel z Alstomom je trenutno v sodni preiskavi, v kateri je tožilstvo osumilo 12 oseb na čelu z nekdanjim direktorjem Teš Urošem Rotnikom.
- Da je Teš 6 nasedla naložba. Poročilo namreč razkriva, da neto sedanja vrednost (razlika med diskontiranimi tokovi prilivov in odlivov), ki je ključni kriterij pri presoji ekonomike posamezne naložbe, v primeru Teš znaša minus 375 milijonov evrov.
To je dobrih 240 milijonov evrov manj od neto sedanje vrednosti iz zadnje, šeste različice investicijskega programa. Donosnost naložbe na kapital znaša le slaba dva odstotka, kar je več kot sedemkrat manj od načrtovane.
- Da bodo v Šoštanju investicijska vlaganja, ki so jih porabili za gradnjo Teš 6, vračali 23 let, ne 16 let, kot so predvideli v zadnjem načrtu.
Teš še več let v rdečih številkah
Iz poročila izhaja še, da bo Teš še nekaj let v rdečih številkah.
Samo v letih 2016 in 2017, ko obratuje blok 6, je skupaj ustvarila okrog 80 milijonov evrov izgube. Po napovedih, ki so jih izdelali v Teš, se bo trend nadaljeval. Tekoče poslovanje Teš 6 bo šele leta 2020 na pozitivni ničli, ne pa tudi poslovanje elektrarne, ki bo avgusta znova zagnala prenovljeni blok 5.
Zdaj so napoved preložili za nekaj let. V končnem poročilu lahko preberemo, da bo Teš 6 leta 2025 ustvarila skoraj 35 milijonov evrov čistega dobička. To pa se bo zgodilo pod pogojem, če bo HSE od Teš 6 električno energijo kupoval po ceni 80 evrov na megavatno uro, kar je skoraj enkrat več od trenutne prodajne cene.
Končno poročilo dve leti po začetku obratovanja Teš 6
Poudariti je treba še, da nameravajo v Šoštanju do takrat že precej zmanjšati proizvodnjo električne energije iz Teš 6 (s 3,6 teravatne ure v letu 2016 na 2,9 teravatne ure).
Pri tem nameravajo ohraniti isto ceno premoga. To lahko v dodatne težave spravi Premogovnik Velenje, saj je Teš edini kupec njegovega premoga.
Dobra novica – če lahko temu tako rečemo – je, da je končna vrednost Teš 6 vendarle za 16 milijonov evrov nižja od tiste, ki jo je napovedal zadnji investicijski program.
Končno poročilo o Teš 6 je sicer ministrstvo za infrastrukturo od HSE dobilo aprila letos, skoraj dve leti po tem, ko je nov blok dobil uporabno dovoljenje za polno obratovanje. Z njegovo potrditvijo na vladi pa se očitno zatika.
Ali državo spet skrbi možna unovčitev poroštev?
Zakaj ga torej vladi v treh mesecih ni uspelo potrditi? Na ministrstvu, ki ga vodi Peter Gašperšič, so nam pojasnili le, da je poročilo v medresorskem usklajevanju pri pristojnih ministrstvih.
Po nekaterih informacijah pa naj bi vlado skrbelo prej omenjeno močno poslabšanje finančnih kazalnikov investicije.
Da so v EIB že v obdobju vlade Mira Cerarja želeli unovčiti državno poroštvo, je februarja lani pred parlamentarno komisijo o ugotavljanju politične odgovornosti pri projektu Teš 6 potrdil tudi nekdanji minister za finance Dušan Mramor. "Teš 6 je zaradi načina financiranja predstavljal izjemno veliko tveganje za državo," je tedaj izjavil Mramor.
Katero poročilo je revidiral Deloitte?
V Teš so v slabih sedmih mesecih izdelali kar štiri različice končnega poročila. Prvo že septembra lani, po eno pa še v februarju, marcu in aprilu. Gre sicer za precej običajno prakso, ko gre za projekt Teš 6. Zadnji, skupaj že šesti investicijski program je imel namreč kar pet različic, kar je odgovornim v državnih vrstah močno otežilo pregled nad projektom.
V HSE in Teš so k poročilu priložili še recenzijo dokumenta. Njeni avtorji iz mednarodne svetovalne hiše Deloitte so Teš bolj ali manj prizanesli s hujšimi kritikami. Kljub temu so pri stroških opozorili na "slabo oceno projekta", ki pa so jo pripisali "pomanjkanju izkušenj". Vodstvu Teš pa so predlagali, da "izdela več scenarijev z variacijo tržne cene električne energije".
Recenzijo so sicer v Deloittu izdelali že januarja, kar nakazuje, da so pregledali le prvo od štirih različic končnega poročila.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
