Štiri leta po začetku obratovanja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6) je Premogovnik Velenje, za zdaj njegov edini dobavitelj premoga, spet v težavah. Grozi mu insolventnost, pred katero ga bosta reševala njegov edini lastnik, državni Holding Slovenske elektrarne (HSE), in Dravske elektrarne.
V uredništvu smo pridobili interne projekcije poslovanja Premogovnika Velenje, zadnjega delujočega slovenskega rudnika, ki zaposluje več kot 2000 ljudi. Iz njih je razvidno, da bi lahko na ravni skupine letos v najslabšem primeru ustvaril rekordnih 19 milijonov evrov izgube. Gre za znesek, ki bi premogovnik pahnila v plačilno nesposobnost, saj predstavlja skoraj polovico kapitala krovne družbe.
Lani je sicer Premogovnik Velenje ustvaril "le" skoraj štiri milijone evrov izgube, pri čemer je ustvaril 109 milijonov evrov prihodkov, deset milijonov evrov manj kot leta 2017. Še takrat so iz uprave skupine, ki jo je vodil Ludvik Golob, razloge za to pripisali "številnim zastojem, neizdelanim programom odkopov in nepredvidenim dogodkom, ki so povzročili dodatni izpad proizvodnje".
Domačini v Šoštanju se bojijo, da se bo podrl nasip, ki ločuje Velenjsko in Šoštanjsko jezero.
Bodo rudnik zaprli že leta 2030?
Kaj je torej razlog za velikanski primanjkljaj v letošnjem letu? Kot razkrivajo dokumenti, je največja težava premogovnika zaostanek za proizvodnimi načrti. Te so letos presegli le tri mesece v letu. Po prvotnih napovedih bi morali v premogovniku v prvih desetih mesecih leta izdelati za dobrih šest kilometrov novih jamskih prog, a je bilo teh dejansko manj kot pet kilometrov. Letos bodo v Velenju izkopali le dobre tri milijone ton premoga, kar je skoraj pol milijona ton manj od zgornje meje letnega načrta.
V premogovniku, ki ga zdaj vodi Marko Mavec, tako ne izključujejo možnosti zaprtja že v letu 2030. O tem, da bo poslovanje premogovnika po tem letu finančno nevzdržno, so že pred časom obvestili tudi predstavnike sindikata pridobivanja energetskih surovin (SPESS).
Izvirni greh: laži projekta TEŠ6
Obratovalna doba TEŠ6 se sicer izteče leta 2054. Do takrat je bilo po dokumentih, ki jih je HSE predložil mednarodnim financerjem, predvideno tudi delovanje premogovnika.
Prav v projektu, ki so ga vodilni energetiki iz Šaleške doline prikazovali kot rešilnega za velenjske rudarje, se zdaj kaže kot ključni razlog za njihove težave. Čeprav je bilo prvotno predvideno, da bo premogovnik deloval le do leta 2025, so mu snovalci TEŠ6 življenjsko dobo podaljšali za skoraj tri desetletja, čeprav so vnaprej vedeli, da premoga do leta 2054 ne bo dovolj oziroma bo na voljo le na območjih, kjer izkopi niso mogoči. V TEŠ se že pripravljajo, da bodo skupaj z lignitom sosežigali tudi odpadke. Po analizah bi bilo to mogoče že od leta 2021 naprej.
V prihodnjih letih bo proizvodnja lignita težja, saj se bodo jamske proge in odkop premoga selile v vedno večje globine pogoje. To ne viša le stroškov izkopa, ampak povečuje tudi tveganje za stebrne udare in druge nezgode. Zadnja večja nesreča zaradi stebrnega udara se je v premogovniku zgodila marca lani, ko je bilo poškovodanih šest rudarjev.
Dravske elektrarne spet na pomoč
Ker premogovnik svojemu edinemu kupcu, Termoelektrarni Šoštanj, ne more podražiti cene lignita, saj bi to še dodatno načelo ekonomiko projekta TEŠ6, ga bodo v HSE reševali na druge načine.
V premogovniku so tako potrdili, da "so v teku aktivnosti" za prodajo gradbenega podjetja RGP, ki je v njegovi večinski lasti. Kupile naj bi ga Dravske elektrarne, najdonosnejša družba iz skupine HSE. Ta je že lani skupaj s Soškimi elektrarnami manjšinski delež RGP odkupila od premogovnikovega invalidskega podjetja HTZ. V zadnjih letih so imele Dravske elektrarne ključno vlogo pri sanaciji finančnih posledic TEŠ6. S svojim investicijskim potencialom so kamčile so za več kot dvesto milijonov evrov posojil, ki jih je najel HSE.
Prodaja RGP bi lahko premogovniku prinesla okrog dva milijona evrov. Tolikšna je namreč bilančna vrednost njegovega 60-odstotnega deleža v RGP. Prav tako naj bi HSE prevzel plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča občini Šoštanj in stroške urejanja področja ugreznin.
So načrti sploh realni?
Tudi v tem primeru naj bi končna izguba še vedno dosegala skoraj osem milijonov evrov. "Poslovno leto še ni zaključeno, odprtih je še preveč postavk, da bi lahko vnaprej komentirali, koliko bo znašala izguba," poudarjajo v premogovniku. Dodajajo, da "bodo na poslovanje družbe vplivale tudi zaveze iz novopodpisanih kolektivnih pogodb".
Toda v sindikatu delavcev rudarstva in energetike (SDRES) opozarjajo, da je težava tudi v nerealnih načrtih. "Če proizvodnja kljub preobremenjenosti zaposlenih in delu čez vikend vedno zaostaja za načrti, se velja vprašati, ali so ti postavljeni na realnih temeljih. Moja ocena je, da ne," meni predsednik omenjenega sindikata Asmir Bečarević.
Ali gre torej pri projekcijah tudi za pritisk na zaposlene? "Tega ne bi želel komentirati, ker jih še nisem videl," odgovarja Bečarević. Že pred letom dni je sicer uprava zaposlenim uradno sporočila, da jih "je v tem trenutku približno 200 preveč". Napovedala je znižanje stroškov dela za najmanj 10 odstotkov, pri čemer ni izključila možnosti, da bi se za pet odstotkov znižale tudi plače.
Stroški blaga, materiala in storitev v Premogovniku Velenje so se lani povečali za šest odstotkov na skoraj 49 milijonov evrov. Stroški dela pa so bili višji za dva odstotka in so znašali 51,7 milijona evrov. Glede na to, da je družba ustvarila nižje prihodke, je denarni tok iz poslovanja (EBITDA) strmoglavil za tretjino na 11 milijonov evrov.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
