Podjetje Majbert Pharm, od katerega je ministrstvo za zdravje kupilo hitre antigenske teste, so iz javnih naročil izločile razpisne komisije najmanj dveh slovenskih bolnišnic.
V enem primeru njihovi testi niso bili strokovni preverjeni, v drugem pa so bile razlog tudi neporavnane davčnih obveznosti. Zakaj enako ni storila razpisna komisija ministrstva za zdravje, ki je kot predstavnik ustanovitelja, torej države, nadrejeno bolnišnicam, ni znano.
Komisija se je kljub opozorilom stroke odločila, da hitrih testov, za katerega bo ministrstvo plačalo skoraj milijon evrov, pred nakupom ne bo preverila. Namesto tega se je zanesla na podatke o zanesljivosti proizvajalcev s Kitajske, ki lahko tudi močno odstopajo od dejanske.
Na ministrstvu sicer že več dni prikrivajo imena članov komisije, ki je za dobavitelja hitrih testov izbrala Majbert Pharm. Po naših informacijah je razpisno komisijo vodil Tadej Štular, dolgoletni visoki uradnik ministrstva, ki je bil pred desetletjem v predkazenskem postopku zaradi nepravilnosti pri gradnji vodovoda Onkološkega inštituta, a je specializirano državno tožilstvo ovadbo zaradi zlorabe položaja zavrglo. V začetku leta 2008, ko je ministrstvo vodila Zofija Mazej Kukovič (SDS), je Štular predčasno odstopil s položaja vodje direktorata za zdravstveno ekonomiko zaradi zapletov pri gradnji pediatrične klinike. Preostali člani komisije so bili Doroteja Gosarič Novak, Andreja Jerina in Andraž Dejak. Vsi prihajajo z ministrstva za zdravje, v imenu katerega je pogodbo s podjetjem Majbert Pharm podpisal nekdanji minister Tomaž Gantar.
Preberite še:
Inšpektorji nad hitre teste fantov iz rajskih otokov
Zakaj je razčiščevanje največjega posla s hitrimi testi pomembno?
Ne le zaradi počasnega odpiranja javnega življenja in ugotavljanja čim bolj realne epidemološke slike v državi, ampak tudi zato, ker bodo hitri testi eden največjih poslov v drugem valu epidemije. Popolnoma spregledano v javnosti je namreč, da država z zadnjim paketom protikoronskih ukrepom spodbuja množično testiranje v vseh slovenskih podjetjih. Če še niste vedeli, država je pripravljena delodajalcem za testiranje plačati 40 evrov na vsakega zaposlenega. V Sloveniji je v tem trenutku nekaj manj kot 900.000 delovno aktivnih ljudi. Za ta namen bi šlo torej lahko do 36 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, kar bo velik posel tako za izvajalce testiranja kot tudi za dobavitelje testov.
V Brežicah ugotovili, da so testi nepreverjeni
Kot smo že poročali, so danes v Ljubljani začasno zaustavili hitro testiranje prebivalstva zaradi začasne odločbe javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Zdaj s terena prihaja vse več informacij o nezanesljivosti teh testov. Po zatrjevanju naših virov so v več primerih pokazali lažne pozitivne izvide. Posamezni paketi testov so prišli v Slovenijo z deformiranimi ploščicami, od katerih je odstopal lakmusov papir. Manjkale so palčke za odvzem brisa iz nosu. Nekateri izvajalci so zato prenehali s testiranjem, opozicija pa je v parlamentu že zahteva politično odgovornost za ta posel.
Hitre teste, ki jih bodo uporabili za testiranje zaposlenih, so po navodilu države kupovale tudi bolnišnice in zdravstveni domovi. Nekateri so tudi že izbrali dobavitelje. Toda nabavo so vodili povsem drugače kot na ministrstvu za zdravje, tako da so še pravočasno izločili sporne ponudnike. Tako so v Splošni bolnišnici Brežice konec novembra objavili javno naročilo, na podlagi katerega so hoteli kupiti 9.000 hitrih testov. Odzvalo se je 16 podjetij, tudi Majbert Pharm, ki je oddal najugodnejšo ponudbo. Za hitri test je pričakoval 2,2 evra oziroma skupno 21.690 evrov brez DDV. Toda strokovna komisija je izločila kar 12 ponudnikov, ki niso izpolnjevali razpisnih pogojev. Tudi Majbert Pharm, pri katerem je ugotovila kršitvi dveh razpisnih pogojev.
Kot prvo so bili njegovi hitri testi brez ločenih epruvet, v katerih je tekočina za testiranje. To je bil izločilni pogoj še pri štirih drugih ponudnikih. Kar je ključno, hitri testi niso bili preverjeni. V brežiški bolnišnici so namreč od vseh dobaviteljev zahtevali dokaz, da so testi klinično preverjeni na najmanj 300 osebah, od tega 100 pozitivnih na novi koronavirus. To je tudi eno od priporočil Evropske komisije in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) pred nakupom in uporabo hitrih testov. Poenostavljeno povedano, hitri testi Majberta Pharme nikoli prej niso bili testirani na dovolj velikem vzorcu, kar bi potrdilo njihovo zanesljivost.
Niso imeli plačanih vseh davkov
Zapletlo se je tudi na javnem naročilu Splošne bolnišnice Celje, kjer so iskali dobavitelja 100.000 hitrih testov. Sprva so jih hoteli kupiti četrt milijona, a so naknadno občutno zmanjšali zahtevano količino. Prejeli so 39 ponudb. Odzvali so se praktično vsi dobavitelji na slovenskem trgu. Tudi podjetje Majbert Pharm, ki je bilo pripravljeno hitre teste dobaviti za ceno 2,9 evra brez DDV na kos.
Za razliko od ministrstva za zdravje so se v Celju odločili, da bodo hitre teste, še posebej najcenejše, pred nakupom preverili v laboratoriju. Toda velika večina, kar 24 dobaviteljev, ni želela dostaviti vzorcev. Tako je bilo v primeru Majberta Pharme kot praktično vseh ostalih podjetij, ki so hitre teste ponujala za manj kot tri evre. Pri nekaterih, ki so dostavili vzorce, pa se je izkazalo, da gre za neprimerne hitre teste. Podjetje Geneplanet, ki jih je ponujalo za 2,27 evra brez DDV, je imelo hitre teste, pri katerih so se brisi odpirali na vatiranem delu palčke, kar s strokovnega vidika ni sprejemljivo.
"Moji fantje morajo opraviti poseben posel, zato smo najeli privatno letalo za pot v Slovenijo," pove Luka Lah na posnetku, ki te dni kroži na družbenih omrežjih.
Toda Majbert Pharm je že pred tem odpadel iz javnega naročila. Po preverjanju v javnih bazah podatkov so ugotovili, da podjetje na dan oddaje ponudbe ni imelo poravnanih vseh davčnih obveznosti. To je bilo v istem času, ko je na ministrstvu za zdravje potekalo javno naročilo, ki je bilo pozneje razveljavljeno. Do ponovljenega naročila pa so očitno poskrbeli za njihovo poplačilo.
Zakaj na ministrstvu nihče ni preverjal hitrih testov?
Kljub temu, da so bolnišnice iz drugih javnih naročil množično izločale neprimerne dobavitelje, na ministrstvu za zdravje pri enem najbolj pomembnih nakupov niso opravili preverjanja kakovosti oziroma zanesljivosti ponujenih hitrih testov. Preden so na ministrstvu šli v nakup hitrih testov, so se za pomoč obrnili na strokovno komisijo za hitre teste, ki jo vodi Viktorija Tomič. Toda ta ni ocenjevala kakovosti hitrih testov, temveč je pripravila zgolj priporočila o uporabi hitrih testov, izvajanja testiranja in protokolov za napotitev "pozitivnih" ljudi na nadaljnja testiranja.
To pomeni, da so na ministrstvu za zdravje sami sprejeli odločitev, kateri testi so primerni in se pri tem zanašali na podatke proizvajalcev. Iz neznanega razloga so se tudi odločili za nižji zahtevani standard (najmanj 90-odstotno občutljivost) od tistega, ki so ga v samostojnih nabavah sicer zahtevale bolnišnice.
