Danes razkrivamo del vsebine 47 zapisnikov sej vladne strokovne skupine za covid-19, ki jo vodi Bojana Beović. Po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja smo jih pridobili od ministrstva za zdravje. Zahtevali smo jih, ker je v državi slišati vse več pozivov k ugotavljanju odgovornosti za kaos v boju proti epidemiji, in ugibanj, ali se ta politizira. Prav zato smo želeli preveriti, v kolikšni meri je vlada Janeza Janše upoštevala predloge stroke. Od konca septembra, ko je prišlo do razmaha epidemije, do konca novembra se je skupina sestala trinajstkrat.
Zapisniki razkrivajo, da strokovna skupina nikoli ni razpravljala o popolnem zaprtju javnega življenja takoj po božiču, o čemer se v zadnjih dneh špekulira v javnosti. V resnici je bilo novo popolno zaprtje države predvideno po 4. januarju, je razvidno. Skupina je že konec novembra opozorila, da bo kakršno koli sproščanje ukrepov prineslo ponovni razrast epidemije. Predlagala je takojšen močno poostren nadzor nad izvajanjem ukrepov v podjetjih, stimulacijo za podjetja, ki imajo delavce v izolaciji, manjši poudarek na maskah na prostem, ureditev plačila za delo na domu, ki naj bo izenačeno s plačilom za delo na delovnem mestu ...
Tudi glede zaprtja šol, ki med vsemi ukrepi v zadnjih tednih verjetno najbolj jezi ljudi, so imeli v strokovni skupini drugačna stališča kot vlada. Že konec novembra je tako del skupine predlagal odprtje šol s 7. decembrom za prvo triado in zlasti za otroke s posebnimi potrebami. To bi bilo mogoče že ob minimalnem izboljšanju epidemiološke slike. "Tako bi otroci hodili v šolo tri tedne, nato sledi teden dni počitnic, ki bi ugodno vplival na morebitno poslabšanje epidemiološke slike," je mogoče prebrati v zapisniku seje, ki je bila 30. novembra.
Toda o tem v skupini ni bilo enotnega mnenja, odprtju šol pa je nasprotovala tudi vlada. Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je takrat zatrdila, da se bodo šole odprle, ko bo to "absolutno varno". Skupina je nato sklenila, da se morajo šole v vsakem primeru odpreti 4. januarja 2021 za prvo triado učencev, je razvidno iz zapisnika.
Preberite še:
Bojana Beović vedno govori to, kar želi slišati Janša
"Informiranje naj ne sloni na vladnih tiskovnih konferencah"
Zapisniki potrjujejo, da je vlada zamujala tako s pripravami na drugi val epidemije kot z ukrepanjem. Že od začetka jeseni ni upoštevala nekaterih ključnih predlogov stroke, ki bi verjetno rešili marsikatero življenje. 27. septembra so recimo posamezni člani skupine predlagali, da se za zaščito oskrbovancev v domovih za starejše na štirinajst dni uvede obvezno redno testiranje za vse zaposlene. S tem bi lažje odkrili okužene brez simptomov, ki so bili glavni razlog za širjenje virusa.
Tega predloga vlada ni upoštevala, v naslednjih tednih pa so domovi postali glavna žarišča okužb in smrti. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je navodilo za testiranje zaposlenih izdal šele slab mesec dni pozneje.
Toda že takrat, torej konec septembra, ko se je epidemija že izmikala nadzoru, je skupina opozarjala, kaj vse v sistemu obrambe pred širjenjem virusa ne deluje. "Izdajanje epidemioloških karanten ni pravočasno, osebe dobivajo odločbe šele proti izteku karantene. (...) Ugotavljamo tudi, da vsi zdravniki na primarni ravni še vedno niso (...) ažurno seznanjeni s pozitivnimi izvidi svojih pacientov," piše v zapisniku. Predlagali so, da bi se najprej zapirale posamezne občine in ne celotna država ali regija. Opozorjali so, da "aplikacija za ugotavljanje stikov funkcionalno ne deluje". Predlagali so povečanje dnevnega števila molekularnih PCR testov na 10.000, ki ga v Sloveniji nikoli nismo dosegli. Največ, skoraj 8000 ljudi je bilo po uradnih podatkih testiranih ob torkih, 10. in 24 novembra, čeprav so verjetno v to številko prišteti tudi testi, opravljeni čez vikend.
Vladi so predlagali tudi drugačen način komunikacije. "Informiranje naj ne sloni več pretežno na vladnih tiskovnih konferencah, (ki jih vodi vladni govorec Jelko Kacin, op. a.)," navaja zapisnik.
Preberite še:
Na spopadu Gantar-Počivalšek se lomi Janševa vlada #analiza
5. november: Slovenija naj se za pomoč obrne v tujino
Le mesec dni pozneje je bilo članom strokovne skupine jasno, da je epidemija že ušla nadzoru. Zapisnik seje s 5. novembra razkriva, da je strokovna skupina predlagala, naj se Slovenija za pomoč obrne v tujino. To je bil dan, ko smo imeli v Sloveniji rekordno število aktivnih primerov (23.500), število pacientov s covid-19 v bolnišnicah pa je preseglo 1.000.
"Zaradi projekcij, ki jasno kažejo na izrazito povečanje potreb po obravnavi bolnikov v bolnišnicah, predlagamo, da zaprosimo mednarodne organizacije za opremo tristo dodatnih intenzivnih postelj (...) in tristo zdravnikov intenzivne medicine. V kolikor to v 14 dneh ne bo mogoče, predlagamo, da zaprosimo za prevzem bolnikov, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje," se glasi eden od sklepov seje v zapisniku. Podpisali sta ga Bojana Beović in Irena Grmek Košnik, ki je z izjavo o "varčnih Gorenjcih, ki so hodili na delo", prva opozorila na neustrezen sistem nadomestil. Dan prej je sicer minister Tomaž Gantar ugotavljal, da je ob povečanih potrebah težko pričakovati pomoč iz tujine.
Takrat je pri vodenju epidemije že zavladal kaos. V torek, 3. novembra, je zdaj že nekdanja državna sekretarka Tina Bregant z usmeritvami dovolila, da lahko v domovih za starejše delajo tudi okužene osebe, če ne kažejo simptomov. Dva dni pozneje, v četrtek 5. novembra, je strokovna skupina ocenila, da v rdečih conah domov in bolnišnic okuženim ne bi smeli dovoliti dela.
Preberite še:
Kdo bo odgovarjal za tragično bilanco epidemije
Kdo je predlagal omejitev gibanja na kilometer od domov?
Isti dan je skupina predlagala omejitev gibanja ljudi na en kilometer od domov. Že šest dni pozneje, v ponedeljek 11. novembra, je skupina ocenila, da takšen ukrep ne bi bil smiseln zaradi "slabega odziva prebivalstva in občutka omejenosti". Sredi novembra je vlada popolnoma zaustavila javni prevoz. Toda že konec novembra je strokovna skupina predlagala ponovno odprtje javnega prevoza na omejen način. Zakaj? Člani skupine so ocenili, da se zaradi prepovedi javnega prevoza več ljudi na delo vozi v enem avtomobilu, kar povečuje tveganje za širjenje okužb. Kljub temu je vlada javni prevoz odprla šele pred dnevi.
Zapisniki razkrivajo, da je strokovna skupina ukrepe o zapiranju posameznih dejavnosti v pomembni meri sprejemala na podlagi raziskav iz tujine. Tako je ugotavljala, da k povečanju prenosov po ponovnem odpiranju največ prispevajo restavracije s popolno postrežbo, telovadnice, hoteli, kavarne in verske organizacije. Omejitev restavracije ali gostinskega lokala na dvajset odstotkov običajne zasedenosti zmanjša število prenosov za osemdeset odstotkov ob 42-odstotni izgube gostov, navaja eden od zapisnikov.
Zadnji zapisnik, ki smo ga prejeli z ministrstva, ima datum 30. november. Vodja skupine Bojana Beović je včeraj izjavila, da je skupina prenehala z delom. "Vlada nas že nekaj dni ni zaprosila za mnenje," je dejala. Toda z ministrstva so takoj zatem sporočili, da skupina ostaja v isti sestavi. Gantar sicer ne skriva, da želi preoblikovati skupino, ki je nekajkrat čez noč spremenila stališča.
Kdo so člani strokovne skupine
Strokovno skupino v sedanji sestavi je minister za zdravje Tomaž Gantar s sklepom ustanovil 6. oktobra, ko je število aktivno okuženih začelo strmo naraščati. Vanjo je ob Beovićevi imenoval še nekdanjo državno sekretarko Simono Repar Bornšek, zasebnega kirurga Marka Bitenca, predstojnico klinike za infekcijske bolezni na UKC Ljubljana Tatjano Lejko Zupanc, predstojnika inštituta za mikrobiologijo Miroslava Petrovca, prvega epidemiologa NIJZ Maria Fafangela in Ireno Grmek Košnik s kranjske območne enote NIJZ. Njihove naloge so bile:
- priprava strokovnih podlag, mnenj in predlogov za ukrepe za potrebe ministrstva za zdravje in vlade Republike Slovenije,
- preveritev strokovne utemeljenosti ukrepov iz odlokov Vlade Republike Slovenije oziroma odredb Ministrstva za zdravje ob upoštevanju strokovnih razlogov. Ob tem predlagajo, ali se ti ukrepi še naprej uporabljajo, ali pa se jih spremeni oziroma odpravi,
- redno spremljanje in poročanje ministru o epidemiološkem stanju,
- priprava in podajanje stališč na dokumente ministrstva za zdravje,
- po potrebi izdelava priporočil.
Prva skupina je bila ustanovljena konec marca. V njej so bili ob Bojani Beović, Marku Bitencu, Tatjani Lejko Zupanc in Miroslavu Petrovcu še Maja Sočan, Aleš Rozman, Marko Noč, Matjaž Jereb, Tina Bregant in Nina Gorišek Miksić.
