Vlada Janeza Janše že več kot dva meseca podaljšuje policijsko uro, prepoved gibanja na občine in druge omejitve gibanja, ne da bi pri zdravstveni stroki redno preverjala, ali so takšni posegi v človekove pravice upravičeni glede na naravo ukrepov in njihovo korist za varovanje zdravja.
To razkriva dokumentacija, ki smo jo po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja pridobili od ministrstva za notranje zadeve. S tem Janševa vlada krši navodila ustavnega sodišča. To je namreč vladi že spomladi naložilo, da mora vsak teden preverjati, ali so posamezne omejitve gibanja še nujne glede na epidemiološke razmere. Od ministrstva, ki ga vodi Aleš Hojs, smo zato zahtevali vsa gradiva, s katerimi je ustavnemu sodišču utemeljevalo nujnost podaljšanja odlokov o omejitvi gibanja.
Toda zdaj je dokončno jasno, da vlada pred vsakokratnim podaljševanjem teh omejitev ne pridobiva strokovnih ocen posameznih ukrepov. V dokumentaciji, ki smo jo prejeli, jih praktično ni. Edini strokovni dokument, s katerim Hojsovo ministrstvo utemeljuje koristnost policijske ure med 9. uro zvečer in 6. uro zjutraj, je tuja študija, ki je analizirala njeno uspešnost v Francoski Gvajani. Gre za čezmorsko francosko ozemlje na severu Južne Amerike, najbolj znano po nekdanji kazenski koloniji in raketnem izstrelišču, kjer živi slabih 300 tisoč ljudi. Vse to si lahko Janševa vlada dovoli, ker ustavno sodišče v rokah nima nobenih vzvodov, da bi jo sankcioniralo.
Koliko strokovnih ocen je pridobil Hojs?
Janševa vlada je policijsko uro, omejitev gibanja na občine in prepoved zbiranja več kot šestih ljudi uvedla z odlokom, ki je začel veljati 20. oktobra. Vsakih sedem dni bi morala ob upoštevanju strokovnih razlogov odločati, ali se ti ukrepi še naprej uporabljajo ali ne. Od takrat bi torej moralo pristojno Hojsovo ministrstvo pridobiti že več kot deset ocen strokovne utemeljenosti.
V resnici je v tem obdobju pridobilo le eno samo takšno oceno. Šlo je za predlog vladne strokovne skupine, da bi se gibanje ljudi omejilo na en kilometer od doma. V petek, 6. novembra, ga je na Hojsovo ministrstvo poslala nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant. Predlog ni bil sprejet. Pet dni pozneje je namreč skupina, ki jo vodi Bojana Beović, v razpravi sama ugotovila, da "omejitev gibanja na en kilometer ni smiselna".
Tega zadnjega sklepa sicer ni mogoče najti v dokumentaciji, ki smo jo prejeli z ministrstva. Našli pa smo ga v zapisnikih sej strokovne skupine, ki smo jih na necenzurirano.si prvi objavili prejšnji mesec. Ti razkrivajo, da skupina vladi nikoli ni izrecno predlagala policijske ure in omejitve gibanja ljudi na občine. Prav tako v poznejših tednih ni razpravljala o podaljševanju teh ukrepov ali o tem pripravljala gradiv za vlado. Tudi zato drugih strokovnih ocen iz druge polovice oktobra, novembra in decembra v dokumentaciji ministrstva za notranje zadeve ni. Še pred tem je skupaj pridobilo – tri. Sredi oktobra, ko se je vlada odločala o omejitvi gibanja na regije, je recimo od direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milana Kreka prejelo tabelo števila na novo okuženih po regijah. In to je bilo to.
Novost: odloki brez časovne omejitve
Kaj je bila torej strokovna podlaga za uvedbo in podaljševanje policijske ure in drugih omejitev gibanja? V več odgovorih na pobudo za začetek postopka ustavnosti posameznih členov odloka o omejitvi gibanja, ki so jih ločeno vložili pravniki Andraž Teršek, Damjan Pavlin in Igor Vuksanović, je vlada med drugim navajala splošne podatke o razvoju epidemije s spletnih strani Covid-19 sledilnik in Covid-19.alpaka.si. K temu je priložila še dva dokumenta: že omenjeno študijo o ukrepih v Francoski Gvajani in seznam omejitvenih ukrepov v drugih državah EU.
ŠTUDIJA - FRANCOSKA GVAJANA
Res je, da so policijsko uro in druge omejitve gibanja uvedli tudi v drugih državah. Toda med njimi in Slovenijo je pomembna razlika. Omejitve gibanja v tujini temeljijo na posebnih zakonih. Sprejema jih parlament, ki odloča tudi o njihovem podaljšanju. V Sloveniji parlament med epidemijo ne obstaja. O vsem odloča vlada z odloki. Skoraj vsi se sklicujejo na zelo splošni, 39. člen zakona o nalezljivih boleznih. Na predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča smo zato naslovili naslednja vprašanja:
- Ali bi po njegovem mnenju državni zbor moral odločati o ukrepih, ki pomenijo poseganje v nekatere ustavne pravice? Vlada namreč na tedenski ravni sprejema odloke brez izražene volje državnega zbora, kar je v popolnem nasprotju s praksami v drugih članicah EU.
- Ali je kot predstavnik zakonodajne veje oblasti opozoril predstavnike izvršne oblasti, da bi moral o ukrepih, ki pomenijo poseg v ustavne pravice, odločati državni zbor in če da, kdaj in koga?
- Če ne, zakaj ne?
Odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo. V zadnjih dneh pa je Janševa vlada celo začela sprejemati odloke brez časovne omejitve trajanja. Takšna sta recimo odloka o določitvi pogojev vstopa v Slovenijo, ki ga je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve, in odlok o omejitvi izvajanja javnega prevoza potnikov. Zanj je pristojno ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Jernej Vrtovec. Ta odlok ureja tudi delovanje žičnic in uvaja obvezno testiranje za smučarje. Nekateri člani vlade se po naših informacijah zavedajo hoje po poti neustavnosti, toda v neuradnih razgovorih priznavajo, da vlada preizkuša nove meje dovoljenega.
Preberite še:
Zapisniki, ki razgaljajo delovanje skupine Bojane Beović
Policijska ura v Avstriji je drugačna kot v Sloveniji
V Avstriji policijsko uro ureja tako imenovani "covid zakon". Ljudem dovoljuje, da lahko med 8. uro zvečer in 6. uro zjutraj zapustijo domove, če gredo na sprehod, tek ali drugo obliko individualne rekreacije. Prvič so jo uvedli v novembru. Trajala je mesec dni. Dan po božiču so se odločili za splošno prepoved gibanja, razen za nujne zadeve, ki bo predvidoma veljala do 17. januarja, po zadnjih podatkih pa še teden dlje.
Tudi na Češkem, ki je imela eno najslabših epidemioloških slik v Evropi, je morala o podaljšanju izrednih razmer odločiti večina v parlamentu. Te so bile podlaga za uvedbo strožjih omejitev zbiranja, zaprtje poslovne dejavnosti in policijsko uro. Prvič so jo uvedli 28. oktobra in bi morala veljati samo do 3. novembra. Dejansko so jo odpravili 3. decembra. Nato so jo spet uvedli med božičnimi prazniki in bo veljala do 10. januarja.
Še na Madžarskem, kjer Viktor Orban podobno kot Janez Janša sprejema omejitve na podlagi vladnih odlokov, je moral po dovoljenje v parlament, ki mu je omogočil podaljšanje izrednih razmer s 15 na 90 dni. Policijsko uro med polnočjo in peto uro zjutraj so uvedli v začetku novembra. Izteči bi se morala 11. decembra, a je Orban na svojem Facebooku objavil, da jo bo podaljšal še za mesec dni. Pred tem se je posvetoval z epidemiologi, profesorji in znanstveniki, ki so enotno priporočili podaljšanje ukrepov.
Najbolj stroge ukrepe so uvedli v Franciji, a so tudi tam ukrepi časovno omejeni. O njihovem podaljšanju odloča parlament. Konec oktobra je tako izglasoval šesttedenski "lockdown" države. Ta ukrep so sredi decembra nadomestili s policijsko uro v Parizu in drugih največjih mestih, ki se je začela ob 21. uri. Pozneje so jo razširili na celotno državo, po novem letu pa so jo v petnajstih od skupno 101 regij na vzhodu Francije, med drugim v mestu Nice, premaknili na osemnajsto uro.
Preberite še:
Dokumenti: skupina Beovićeve ni predlagala policijske ure
