Aleksandra Pivec, danes predsednica DeSUS, je leta 2018 prejela 35.000 evrov bruto za sodelovanje v Strateško-razvojno-inovacijskem partnerstvu Turizem (SRIPT), ki ga je vodila Turistično-gostinska zbornica. Ustreznih dokazil, da je plačana dela pri projektu res opravila, nikoli ni predložila. Danes objavljamo dokumente, ki bi lahko pojasnjevali, zakaj je Pivčeva dejansko prejela denar.
Za zbornico, ki jo je takrat vodila njena prijateljica Klavdija Perger, je namreč Pivčeva očitno urejala še veliko večji posel. V času, ko je bila državna sekretarka v vladnem uradu za zamejce, je zbornico pomagala vključiti v skupni projekt manjšin na obeh straneh slovensko-italijanske meje, vreden skoraj tri milijone evrov. Takoj po tem ji je zbornica začela iz projekta SRIPT plačevati denar za dela, ki jih po poznejših ugotovitvah ministrstva za gospodarstvo nikoli ni opravila.
Je bilo torej 35.000 evrov iz projekta SRIPT v resnici plačilo takratni državni sekretarki za lobiranje, da je zbornica dobila drug, precej večji projekt? Pivčeva je v petek zanikala, da bi lobirala ali imela kakšno drugo vlogo pri ostalih projektih Turistično-gostinske zbornice. "Plačilo sem prejela zgolj in samo za delo, ki sem ga opravila skladno s podpisanimi pogodbami in opravljenim delom (pri projektu SRIPT, op. a.)," je poudarila. Toda dokumenti razkrivajo drugačno sliko.
Kaj razkrivajo elektronska sporočila
Konec leta 2017 je Turistično-gostinski zbornici uspel veliki met. Izbrana je bila za enega od partnerjev pri projektu Primis, namenjenemu krepitvi jezikovne, kulturne in naravne dediščine obeh manjšin. Vreden je 2,8 milijona evrov. To je približno štirikrat več kot prej omenjeni projekt SRIPT, financira pa ga EU.
Elektronska sporočila, ki smo jih pridobili, razkrivajo, da so takoj zatem stekli dogovori o prvih operativnih sestankih s predstavniki Italijanske unije iz Kopra, vodilnega partnerja pri projektu. 28. decembra 2017 jim je predsednica zbornice Klavdija Perger sporočila, da se bodo "angažirali, kolikor je v naši moči". Poudarila je, da bo na prvem sestanku ob njej "prisotna naša zunanja strokovna sodelavka pri projektu SRIPT dr. Aleksandra Pivec, ki nas je tudi povezala".
"Ne, za projekt nisem lobirala in tudi ne imela nobenih pristojnosti za to, da na kar koli vplivam," je Aleksandra Pivec v petek odgovorila na vprašanje, ali je lobirala oziroma imela kakršno koli vlogo pri tem, da je bila Turistično-gostinska zbornica izbrana za projekt Primis.
Toda sporočilo Pergerjeve potrjuje, da je Pivčeva kot javna funkcionarka pomagala zasebni zbornici utirati pot do pomembnega projekta, v katerem sodelujejo tudi organizacije zamejskih Slovencev, za katere je bila takrat pristojna kot državna sekretarka. To je očitno počela v dveh vlogah: kot številka dve na uradu za zamejce in zunanja strokovna sodelavka enega od partnerjev pri projektu. V tej zadnji vlogi je hodila na sestanke, četudi so bili ti v dopoldanskem času, razkrivajo sporočila.
Je kot državna sekretarka prejela provizijo?
Ključno vprašanje je, ali in kako je Pivčeva za to prejela plačilo. V istem času, ko je "povezala" Pergerjevo s predstavniki italijanske manjšine, je namreč podpisala prvi pogodbi z zbornico v projektu SRIPT - prvo 8. decembra 2017, drugo pa 16. januarja 2018.
Pri preverjanju obeh pogodb služba za revizijo pri ministrstvu za gospodarstvo ni našla dokazov, da je Pivčeva res opravila delo, za katero je bila plačana. Ugotovila je, da iz dokumentacije ni mogoče razbrati, katere vsebine pri projektu je pripravljala Pivčeva. Njeno avtorsko delo je zbornica neuspešno dokazovala z gradivom, ki so ga pripravljale druge osebe, vsebinami, prepisanimi s svetovnega spleta, in elektronskimi sporočili med vpletenimi.
V oči najbolj bode pogodba, ki jo je Pivčeva podpisala v torek, 16. januarja. Šele dva dni pozneje, v četrtek 18. januarja, je Klavdija Perger sodelujočim v projektu poslala daljša navodila za delo. Že v soboto, 20. januarja, pa je zbornica od Pivčeve dobila poročila o delu, v katerem je recimo mogoče prebrati, da je delala na iskanju partnerstev v Sloveniji. Toda sodelujoči pri projektu SRIPT so v resnici prve razgovore s predstavniki turističnih podjetij opravili šele pozneje. Thermano so recimo obiskali konec januarja, Hit pa v začetku aprila 2018. Pivčeve na teh sestankih ni bilo.
Prijateljici dala v uporabo svoj podpis
Še več dokumentov, ki jih imamo v uredništvu necenzurirano.si, dokazuje, da so v poročilih o delu Pivčeve gradiva, ki so jih dokazano pripravile druge osebe – in to šele po tem, ko je Pivčeva zanje že dobila denar. To bi lahko pomenilo, da so na zbornici poročila o delu Pivčeve pripravili po tem, ko so po projektu SRIPT zaradi suma neutemeljenih izplačil začeli brskati revizorji ministrstva za gospodarstvo. Pri tem pa jim je pomagala tudi Pivčeva.
Pivčeva je namreč potrdila naše informacije, da je Turistično-gostinski zbornici leta 2018 dala v uporabo svoj podpis. "Podpis je bil posredovan na zbornico, saj so ga potrebovali za potrebe priprave brošure za kongres na temo povezovanja kmetijstva in turizma, na katerega sem bila povabljena kot govornica, in nima povezave z mojim pogodbenim delom v letih 2017 in 2018," je pojasnila. Šlo je za kongres Huture Summit, ki bi moral biti lani jeseni v Novi Gorici, a je bil nato odpovedan.
Do takrat je Pivčeva iz projekta SRIPT že prejela 35.000 evrov bruto. Za to in druga izplačila je morala zbornica najeti posojilo. Podpis Pivčeve je pod poročili, s katerimi je skušala zbornica pokriti izplačila. Ga je Pivčeva prav zaradi tega dala v uporabo zbornici? Je ob prvih notranjih kontrolah projekta SRIPT svoji prijateljici na čelu zbornice naročila, naj zamaši luknje v zgodbi, kot ve in zna?
Vse to bo jasno, ko bo ministrstvo za gospodarstvo razkrilo poročilo o administrativnem nadzoru projekta SRIPT ali po koncu kriminalistične preiskave, ki se je začela lani jeseni. Pivčeva je v petek vnovič poudarila, da "je za zbornico opravila delo, skladno s sklenjenimi pogodbami, in za opravljeno delo prejela plačilo". Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je sicer že konec lanskega leta ugotovila, da je z delom za zbornico kršila zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, saj zanj ni pridobila soglasja takratnega nadrejenega, nekdanjega ministra za zamejce Gorazda Žmavca.
