UKC odredil nadzor nad radiologom rekorderjem, ki ne bo smel delati drugje

V UKC Maribor so tik pred božičem odredili izredni notranji nadzor nad delom Mitje Ruprehta, nekdanjega predstojnika radiološkega oddelka, ki v popoldanskem času za zunanje izvajalce opravlja neverjetne količine dodatnega dela, s čimer mesečno ustvari dodatnih 30 tisoč evrov prihodkov. 

Kot so potrdili v UKC Maribor, so nadzor, med katerim Rupreht ne bo smel delati za druge izvajalce, odredili v sredo, 24. decembra. Le štiri dni prej je Rupreht v izjavi za javnost razkril, da se je zaradi velikanskega obsega dodatnega dela že v letih 2023 in 2024 znašel pod drobnogledom zdravstvenega inšpektorata. Ta mu je odredil plačilo globe, saj je izračunal, da je delal več ur, kot jih ima teden. 

Kljub temu je Rupreht z enakim načinom dela nadaljeval. Šele po našem razkritju, da je dodatno delo opravljal večinoma med tednom in v količinah, ki presegajo dovoljene, pa se je odzval tudi generalni direktor UKC Maribor Vojko Flis. Javno se je vprašal, "na kakšen način so ti izvidi napisani". "Številni izvidi so namreč takšni, da si naši specialisti z njimi ne morejo pomagati. Ker so napisani tako dvoumno," je Flis dejal v pogovoru za časnik Večer. 

Medtem pa celotna zgodba dobiva še eno razsežnost. V UKC Maribor namreč trdijo, da o ugotovitvah zdravstvenega inšpektorata glede Ruprehtovega dela nikoli niso bili obveščeni, zato prej niso mogli ukrepati. 

Kako je to mogoče? In zakaj je to pomembno vedeti tudi v luči nedavne odločitve ustavnega sodišča, ki je prepoved dodatnega dela zdravnikov zunaj javne zdravstvene službe razglasilo za neustavno? 

Preberite še:
Pacient dobil dva napačna izvida. Rekli so mu, da "se napake pač dogajajo"

Inšpektorat: O ukrepih ne smemo obveščati vodstev bolnišnic 

Navedbe UKC Maribor, da za ugotovitve inšpekcijskih nadzorov, niso vedeli, smo v zadnjih dneh lanskega leta preverjali na zdravstvenem inšpektoratu, ki ga vodi Edis Grcić. Zanimalo nas je, kdaj so opravili nadzor Ruprehtovega dela, kakšne kršitve so ugotovili in koliko so znašale globe, ki jih je moral za leti 2023 in 2024 plačati Rupreht. 

Konkretnih odgovorov nismo prejeli. Pojasnili so le, da je inšpektorat "v povezavi s posameznikom, ki ga navajate v vaših vprašanjih, po uradni dolžnosti v skladu s svojimi pristojnostmi in pooblastili uvedel inšpekcijski postopek". 

Je torej res mogoče, da inšpektorat o ugotovitvah zoper zdravnike, redno zaposlene v javnih ustanovah, ne obvešča njihovih vodilnih? Da, je mogoče razbrati iz odgovora inšpektorata. 

"Skladno z mnenjem Informacijskega pooblaščenca inšpekcijski organ subjektom, ki jim v inšpekcijskem postopku ni priznan položaj stranskega udeleženca in ki niso udeleženci prekrškovnega postopka ter bi bil na podlagi procesnih zakonov upravičeni pregledovati in prepisovati spis v posamezni zadevi, ne sme posredovati podatkov o uvedbi oziroma vodenju prekrškovnega postopka zoper določeno oziroma določljivo fizično osebo," so sporočili. 

Preberite še:
Radiolog rekorder že dobival kazni od inšpektorata, kljub temu dela še več

Po vsaki inšpekciji plačal globo in delal še več kot prej

To je verjetno tudi razlog, da je Rupreht nadaljeval z enakim načinom dela, četudi je s tem kršil pogodbo o zaposlitvi v UKC Maribor, ki mu dovoljuje le osem ur dodatnega dela na teden. Tako je zelo verjetno ocenil, da se mu ob visokih zaslužkih z delom za zunanje naročnike bolj izplača kršiti pravila in plačevati globe. 

Kot smo že poročali, je Rupreht po uradnih podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), torej javne zdravstvene blagajne, iz leta v leto podiral lastne rekorde pri številu opravljenih preiskav. 

Oktobra 2025 je skupaj opravil 1.565 magnetnih resonanc (MR). To je dobrih 300 več kot v istem mesecu leta 2024 in kar 565 več kot v oktobru 2023. Torej v letih, ko so ga prav zaradi neverjetnih številk že obravnavali zdravstveni inšpektorji. Veliko večino teh MR je opravil za druge izvajalce. Pri tem velja poudariti, da ZZZS posebej ne beleži nekaterih storitev, ki jih Rupreht in drugi radiologi opravljajo med rednim delovnim časom za javne bolnišnice. 

Rupreht je javno zatrjeval, da dodatno delo v celoti opravi izven rednega delovnega časa v UKC Maribor. Če to drži, je eno MR po uradnih podatkih v povprečju opravil vsakih 81 sekund. Da je to v praksi neizvedljivo, nam je potrdilo več radiologov, ki so želeli ostati neimenovani. Dejansko tako radiologi za izdelavo enega izvida porabijo vsaj pet minut časa, pri zahtevnejših preiskavah lahko tudi več kot 30. 

Preberite še:
Šef UKC o radiologih: s številnimi izvidi si nimamo kaj pomagati

Vodstva javnih bolnišnic pred nemogočo nalogo 

Rupreht sicer ni edini radiolog, ki pri popoldanskem delu dosega rekordne številke. Po podatkih ZZZS je takšnih še več tako v UKC Maribor kot tudi v nekaterih drugih javnih bolnišnicah. 

Toda vodstva teh bolnišnic so se zdaj našla pred takorekoč nemogočo nalogo. Po eni strani je ustavno sodišče konec lanskega leta odločilo, da je prepoved dodatnega dela zdravnikov zunaj javne zdravstvene službe neustavna. 

Kot je znano, je bilo eden od razlogov za novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki določa takšno prepoved dela, prav prekomerno delo zdravnikov iz javnih bolnišnic za zasebne klinike in diagnostične centre, ki zaradi tega ustvarjajo milijonske dobičke. 

Pri tem je ustavno sodišče ocenilo, da bi lahko namesto takšne prepovedi obstajali blažji ukrepi in drugi nadzorni mehanizmi, ki bi dosegali isti cilj, ne da bi tako močno posegali v ustavno pravico do proste izbire zaposlitve in svobodno gospodarsko pobudo. Eden od teh bi lahko bilo tudi okrepljeno delo zdravstvenega inšpektorata.

Toda po drugi strani isti inšpektorat vodstev javnih zavodov ne sme obveščati o kršitvah njihovih zaposlenih pri delu za druge naročnike. Pod črto: direktorji bolnišnic lahko za ugotovljene kršitve izvedo le, če jih o tem obvestijo kršitelji, torej njihovi zaposleni. 

Kaj počne inšpektorat? V dveh letih izrekli pet prepovedi dela za druge izvajalce

Kaj so v zadnjih dveh letih počeli na inšpektoratu? Kot so nam pojasnili, so v tem času skupaj opravili 511 inšpekcijskih pregledov, od tega:

- 114 v bolnišnicah,
- 317 v zdravstvenih domovih,
- 6 v drugih javnih zavodih,
- 74 pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti.

Skupaj so izrekli 138 ukrepov, med njimi največ upravnih (74) in prekrškovnih (64). Petim posameznikom so izrekli prepoved izvajanja zdravstvenih storitev pri drugih izvajalcih zdravstvene dejavnosti zaradi opravljanja zdravstvenih storitev brez predhodne pridobitve pisnega soglasja delodajalca.

Eni pravni osebi pa so izdali odločbo, s katero so ji prepovedali omogočanje opravljanja zdravstvenih storitev zdravstvenim delavcem, ki so zaposleni v javnem zdravstvenem zavodu, brez predhodnega pisnega soglasja delodajalca.