Po dveh mesecih čakanja je UKC Ljubljana zavrnil našo zahtevo za poimenski seznam plač več kot 8600 zaposlenih v mesecu decembru, ko je bila Slovenija na vrhuncu drugega vala epidemije, plače v zdravstvu pa najvišje.
Te smo zahtevali zaradi vrste informacij, da je pri izplačilih prihajalo do številnih anomalij. Dodatke so neupravičeno prejemali zdravniki in drugo osebje, ki zaradi zaprtja njihovih oddelkov ni imelo stikov s covid-19 bolniki ali pa so njihovi oddelki delali v omejenem obsegu. Temu bi lahko pritrjevali podatki, ki so nam jih ta teden posredovali z UKC Ljubljana. Njihova analiza kaže, da osnovne bruto plače na UKC Ljubljana niso visoke, a so rekorderji dobivali visoke plače na račun nadurnega dela, dežurstev in stalne pripravljenosti, na kar se prav tako obračuna do 100 odstotkov dodatkov.
To dokazuje primer plačnega rekorderja z infekcijske klinike UKC Ljubljana, ki smo ga razkrili že konec februarja. Njegova skupna plača je tisti mesec znašala skoraj 27.500 evrov bruto. Zdaj pridobljeni podatki razkrivajo strukturo te plače:
- njegova redna plača znaša nekaj več kot 3.000 evrov bruto.
- ob tem je prejel še za 12.500 evrov dodatkov za redno delo,
- 11.200 evrov za nadurno delo in
- še 575 evrov dodatka za delovno uspešnost.
Preberite še:
Plačnemu rekorderju v UKC Ljubljana v decembru 27.500 evrov
Zakaj je razkritje teh podatkov v javnem interesu
Za koga gre, ni mogoče preveriti. V največji bolnišnici v državi nam namreč imen najbolje plačanih zdravnikov, ki so med epidemijo dobivali tudi po več kot 20.000 evrov na mesec, že od januarja ne želijo razkriti. Po tem, ko so si podaljšali rok za odgovor, so namreč zavrnili našo zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja.
S tem so ravnali v nasprotju z mnenjem informacijskega pooblaščenca. Ta je že večkrat doslej zavzel stališče, "da je podatek o imenu in priimku (javnega uslužbenca, op.p.), skupaj s podatkom o bruto plači, prosto dostopna informacija javnega značaja". Tako sta nam ministrstvo za notranje zadeve Aleša Hojsa in ministrstvo za obrambo Mateja Tonina pred časom razkrila imena, položaje in plače policistov in vojaških pilotov. Enako je storil tudi urad informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik. Proti UKC Ljubljana smo zato že sprožili pritožbeni postopek.
Razkritje teh podatkov je zagotovo v javnem interesu. UKC Ljubljana je javni zdravstveni zavod, ki je v lasti Republike Slovenije. V celoti se financira iz javnih sredstev. Za covid in druge dodatke k plačam je šlo v lanskem letu 200 milijonov evrov dodatnega denarja. Imena najbolje plačanih zaposlenih bi odgovorila na vprašanje, ali so visoke dodatke prejemali tudi zdravniki, ki so med korona krizo delali pri zasebnikih, na UKC Ljubljana pa jih praktično ni bilo.
100 najbolje plačanih zaposlenih za december (Vir: UKC Ljubljana)
Nadurno delo, dodatki in dežuranje
Z UKC Ljubljana so nam tako namesto imen zdravnikov, medicinskih sester in drugega osebja poslali anonimiziran seznam, iz katerega je razvidno le, kako so sestavljene njihove plače in na kateri od 25 organizacijskih enot v UKC Ljubljana delajo. Ta seznam razkriva:
- da je za več kot 2500 evrov dodatkov prejelo 1346 zaposlenih. Od tega jih je 127 dobilo več kot 5.000 evrov, na vrhu pa je 19 zaposlenih, ki so prejeli vsaj 7.500 evrov dodatnega plačila. Večina tistih pri vrhu prihaja z infekcijske, trije s kirurške in eden z interne klinike.
- podobno je pri plačilu nadurnega dela. Več kot 1000 evrov je prejelo 1188 zaposlenih, več kot 2500 evrov je prejelo 260 zaposlenih, več kot 5.000 evrov pa je dobilo 28 ljudi. Rekorderja, ki oba prihajata z infekcijske klinike, sta prejela več kot 11.000 evrov.
- število prejemnikov plačila za stalno pripravljenost je bistveno nižje, a so razlike toliko večje. Tako je 124 zaposlenih prejelo več kot 1000 evrov, 28 pa več kot 2000 evrov. Pet zaposlenih na interni kliniki in kliničnem inštitutu za radiologijo UKC Ljubljana si je razdelilo od 4000 do 5.100 evrov za stalno pripravljenost.
Gre sicer za bruto plače brez dodatka na delovno dobo v višini 0,33 odstotka na vsako dopolnjeno leto.
Preberite še:
UKC Maribor: stotina zdravnikov lahko med epidemijo dela drugje
Zgrešena politika: najslabše plačanim najmanj dodatka
Seznam razkriva tudi ogromne plačne razlike med zdravstvenimi delavci in najslabše plačanim osebjem. Tako je 924 zaposlenih na kliniki za infekcijske bolezni za redno delo v povprečju prejelo 1444 evrov, za dodatke 2490 evrov, za delovno uspešnost 264 evrov (manj prejemnikov), za stalno pripravljenost 392 evrov (manj prejemnikov), za dežurno službo 1658 evrov (manj prejemnikov), za nadurno delo pa 808 evrov (manj prejemnikov). Njihovi prejemki so v povprečju znašali 5252 evrov.
Na kirurški kliniki je 1197 ljudi za redno delo v povprečju prejelo 1511 evrov, za dodatke 1631 evrov, za delovno uspešnost 293 evrov, za stalno pripravljenost 1117 evrov, za nadurno delo pa 451 evrov. Njihovi prejemki so v povprečju znašali 4930 evrov.
- nekaj več kot 640 zaposlenih v oskrbovalnih službah medtem za redno delo prejme 747 evrov, za dodatke 721 evrov, za delovno uspešnost 167 evrov in za nadurno delo 110 evrov. V povprečju so prejeli 1958 evrov.
- med slabo plačanimi so tudi številni mladi specializanti, medicinske sestre in drugi zaposleni, vendar tega ni mogoče potrditi s seznamom plač, ki so nam ga posredovali iz UKC Ljubljana.
Ti podatki dokazujejo zgrešeno politiko nagrajevanja tistih na prvih bojnih covid linijah. Ne le, da so dodatke prejemali vsi, tudi če je bil njihov oddelek zaprt oziroma je deloval v omejenem obsegu. Največ dodatnega denarja so dobili tisti, ki imajo že tako najvišje plače, saj dodatki za razliko od drugih držav v regiji niso bili fiksni, ampak so bili vezani na delež plače.
Preberite še:
Plače zdravnikov: rekorderji med epidemijo dobili 19.000 evrov
Rekorderji imajo po pet soglasij za delo drugje
V UKC Ljubljana so svoje zaposlene na podoben način zaščitili tudi pri razkritju soglasij za delo, ki jim omogočajo delo pri zasebnih izvajalcih zdravstvenih storitev. Razkrili so le imena zdravnikov in število soglasij. Ne pa tudi imena zasebnikov, pri katerih lahko delajo. V mariborski in celjski bolnišnici težav s posredovanjem teh informacij niso imeli.
Če pri (ne)razkritju poimenskega seznama plač v UKC Ljubljana namerno niso upoštevali stališča informacijskega pooblaščenca, so se v primeru soglasij za delo sklicevali ravno nanj. Tako je ta v enem od postopkov odločil, da je mogoče razkriti podatek o nazivu javnega zdravstvenega zavoda, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev. "Nasprotno pa tega stališča informacijski pooblaščenec ni zavzel v primeru, ko 'drug izvajalec' ni bil javni zdravstveni zavod, saj za posredovanje tega osebnega podatka ni našel pravne podlage, zato ga je moral organ prekriti," so pojasnili.
Kdo so zdravniki z največjim številom soglasij? Rekorderji iz UKC Ljubljana imajo po pet dovoljenj za delo izven matične ustanove. Na vrhu je specialist ortopedske kirurgije dr. David Martinčič, ki po dostopnih podatkih dela v medicinskem centru MD Medicina, ortopedskih ambulantah Orthops in Medico Interna. Poleg njega pa še travmatolog dr. Ladislav Kovačič, specialist nevrolog dr. Matija Zupan in zobozdravnik dr. Žiga Kovačič.
Po štiri dovoljenja imajo nevrolog dr. Marjan Zaletel, specialisti ortopedske kirurgije dr. Miha Vodičar, dr. Boštjan Kocjančič, dr. Lovro Suhodolčan in dr. Klemen Stražar, kardiolog dr. Janez Toplišek, dermatologinja dr. Mateja Starbek Zorko, gastroenterologa dr. Darko Siuka in dr. Alojz Šmid, slednji dela tudi v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina in kliniki Barsos MC, radiolog dr. Andrej Planinc, tirolog dr. Edvard Pirnat, nevrokirurg dr. Boštjan Matos, travmatologi dr. Matic Ciglič, dr. Tomo Havliček in dr. Marko Macura, anesteziologinja dr. Eleonora Ivanova, specialistka interne medicine dr. Nataša Bedernjak Bajuk in ortoped dr. Drago Dolinar.
Vseh soglasij za delo pri zasebnih izvajalcih je trenutno 485. Njihovo število se je v zadnjem letu dni celo povečalo. Marca lani, ob razglasitvi epidemije, jih je bilo 457. To pomeni, da se je obseg dela pri zasebnikih med korona krizo celo povečal. Za razliko od UKC Maribor namreč v UKC Ljubljana v času drugega vala, torej od oktobra do februarja letos, niso prepovedali ali omejili dela zunaj matične ustanove.
Preberite še:
Rekordni dobički bolnišnic, ki so bile zaprte med korona krizo
