Imenovanje vladne strokovne skupine za covid-19, ki jo je najprej vodila Bojana Beović, nato pa Mateja Logar, je bilo nepotrebno in neustrezno. Njeni člani so bili strokovnjaki za zdravljenje bolezni, ne pa za epidemijo. Ministrstvu za zdravje so dajali drugačne informacije kot epidemiološka služba Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kar je povzročalo zmedo med odločevalci in prebivalci. Zaradi poizkusa utišanja stroke je javnost izgubljala zaupanje vanjo, nekateri nesmiselni ukrepi pa so spodbujali nasprotovanje ljudi.
To so ključne ugotovitve izvedenskega mnenja o pravočasnosti, ustreznosti in sorazmernosti vladnih ukrepov v boju proti epidemiji. Za parlamentarno preiskovalno komisijo, ki ugotavlja morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij pri izvajanju ukrepov, povezanih s covid-19, ga je pripravil Ivan Eržen, edini sodni izvedenec za področje epidemiologije pri nas. Uradno ga bo v začetku julija predstavil na prvi seji, na kateri želi komisija zaslišati še predsednika vlade Janeza Janšo, nekdanjo vodjo strokovne skupine Bojano Beović, vodjo centra za nalezljive bolezni pri NIJZ Maria Fafangla in njegovo predhodnico Majo Sočan. Komisijo, ustanovljeno na zahtevo opozicije, vodi poslanec LMŠ Robert Pavšič, ki izjav o njenem delu ne daje.
V dokumentu, ki smo ga dobili na vpogled, je Eržen analiziral, kako so državne organizacije na področju javnega zdravja reagirale ob izbruhu virusa na Kitajskem, njegovi širitvi v Slovenijo in po razglasitvi epidemije lani marca. Takrat je Eržen za kratek čas prevzel tudi vodenje NIJZ, a je moral s položaja hitro oditi, saj je bil kritičen do nekaterih ukrepov vlade v prvem valu epidemije. Med drugim do omejitve gibanja na občine in obveznega razkuževanja večstanovanjskih stavb. Eržena je nasledil Milan Krek.
Preberite še:
Janševa vlada, sedi, ena! To so vse napake pred drugim valom
"Uvajanje nekaterih ukrepov spodbujalo upor"
Eržen še vedno meni, da je bila omejitev gibanja na občine "dejansko povsem nepomembna z vidika preprečevanja širjenja bolezni". Enako trdi za policijsko uro. "V obeh teh primerih, ki sta prebivalce zelo omejevala v njihovem načinu življenja, bi bilo smiselno prebivalce predvsem spodbujati k zaščiti pred okužbo in k temu, da preprečijo širjenje okužbe na druge," je opozoril Eržen. Prebivalci so po njegovem pripravljeni sprejeti in uporabljati ukrepe le v primeru, da razumejo, kako pomagajo k zajezitvi virusa. "Tovrstnemu opolnomočenju prebivalstva je bilo namenjeno malo pozornosti. Veliko več je bilo slišati o zagroženih kaznih v primeru nespoštovanja sprejetih ukrepov," je zapisal Eržen.
Kdo je za to odgovoren? Eržen opozarja, da teh ukrepov niso predlagali strokovnjaki s področja epidemije, ampak jih je podpirala strokovna skupina za covid-19 pri ministrstvu za zdravje.
"Utemeljitve so bile v smislu, da vsak ukrep nekoliko pomaga. V resnici pa je tako, da je uvajanje nekaterih ukrepov spodbujalo upor določenega dela prebivalcev, kar je lahko prispevalo k povečanemu številu okuženih," je ocenil Eržen. Po njegovem so zaupanje javnosti zamajali tudi nekateri ukrepi, kot recimo obvezne maske na prostem in razkuževanje večstanovanjskih zgradb. "Nekateri župani so šli še dlje in so odredili celo dezinfekcijo javnih površin. Verjetno so bili pod vtisom fotografij, ki so bile posnete v Wuhanu. Strokovnim pojasnilom o nesmiselnosti takega početja niso verjeli," ugotavlja izvedenec.
Preberite še:
Za Janševo vlado je najprej ekonomija, potem življenja in zdravje
Strokovnjaki za zdravljenje obolelih, ne pa za epidemijo
Eržen je najbolj kritičen prav do odločitve ministra za zdravje Tomaža Gantarja o imenovanju posebne strokovne skupine, s čimer "ji je na nek način podelil mandat za pripravo strokovnih rešitev za obvladovanje te bolezni v Sloveniji". To je bilo po njegovem "nepotrebno in neustrezno", v nasprotju s pravnim redom in državnim načrtom zaščite in reševanja ob pojavu epidemije nalezljive bolezni.
Ugotavlja, da "so bili v strokovno skupino vključeni strokovnjaki, vendar ne za obvladovanje epidemije, temveč predvsem za zdravljenje obolelih". "Če bi šlo za strokovne kriterije, potem taka skupina sploh ne bi bila potrebna, saj je NIJZ, ki je tudi v Državnem načrtu določen, da zagotavlja Ministrstvu za zdravje strokovno podporo pri obvladovanju epidemije, sposoben, da z ekipo izkušenih epidemiologov pokrije vse potrebe po strokovnem vložku," je zapisal Eržen.
Ustanovitev in delovanje skupine sta po njegovem prinesla zmedo pri obvladovanju epidemije. Čudi ga predvsem dejstvo, da so bile naloge te skupine zelo podobne tistim, ki jih ima NIJZ v okviru Državnega načrta. "Vzpostavitev povsem nove strokovno posvetovalne skupine, ki ni usposobljena za delo na področju obvladovanja epidemije, je nerazumna. Poleg tega je to pripeljalo do neke vrste dvojnosti pri pripravi ukrepov. Skupina epidemiologov je namreč še naprej delovala in pripravljala ukrepe ter jih posredovala Ministru za zdravje kot podporo njegovim odločitvam, na drugi strani pa je drugačne nasvete prejemal še od posebne strokovno posvetovalne skupine," je opozoril Eržen.
"Ta dualizem se je kazal tudi pri komuniciranju z javnostmi, kar je pripeljalo do neenotnih strokovnih strokovnih stališč ter seveda do zbeganosti odločevalcev in prebivalcev v povezavi z različnimi ukrepi za obvladovanje epidemije, ki jih je sprejemala Vlada RS," je dodal.
Preberite še:
Pritisnili na Milana Kreka, da zamenja Maria Fafangla #video
Ljudje izgubljali zaupanje zaradi "poizkusov utišanja stroke"
V dokumentaciji, ki jo je pregledal, Eržen "ni našel podatka, na čigavo pobudo ali na osnovi katerega sklepa je strokovna skupine pričela z delovanjem, niti ne, kdaj natančno". Prvi dokument, ki ga je našel na to temo, je zapisnik sestanka iz 19. marca 2020, na katerem so bili ob Beovićevi še vplivni zasebni kirurg blizu SDS Marko Bitenc, kardiolog Marko Noč, direktorica Zdravstvenega doma Domžale Renata Rajapakse in direktor Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) Miroslav Petrovec. Na sestanku so člani predlagali, naj bo posebna spletna stran z informacijami o covid-19 na spletišču ministrstva in ne NIJZ, postavi pa naj jo organizacija Mladi zdravniki Slovenije, iz katere je kmalu zatem na ministrstvo prišla državna sekretarka Tina Bregant. Gantar je skupino s sklepom formalno ustanovil na zadnji dan lanskega marca.
Eržen je posebej izpostavil "poizkus utišanja stroke javnega zdravja". Nanje sicer epidemiologi opozarjajo že ves čas epidemije. Lani spomladi so tako v pismu očitali vladi, da "zanemarja stroko in sankcionira kritike". Iz vladne strokovne skupine je dvakrat – prvič pod Beovićevo, drugič pod Logarjevo – izstopil tudi Mario Fafangel. Aprila je opozoril, da "se številne odločitve strokovne skupine oddaljejo od kombinacije smiselnih ukrepov, ki gradijo predvsem na transparentnem upravljanju in na zaupanju ljudi".
Zaradi teh poizkusov je "javnost v določenem delu izgubila zaupanje v informacije, ki so bile na voljo", je poudaril Eržen. "Razbohotile so se različne novice, ki so jih posamezniki širili preko socialnih omrežij, kar je še dodatno zbegalo prebivalce in niso več vedeli, kako naj ravnajo," je zapisal v mnenju.
Preberite še:
Janša, Kacin in Beovićeva nam lažejo o cepljenju
"Navodila pred prvim valom so bila jasna"
V prvem delu mnenja je Eržen, danes vodja centra za javno zdravje pri NIJZ, obračunal tudi z očitki aktualne vlade, da je NIJZ v tednih pred razglasitvijo epidemije podcenjeval nevarnost virusa in zato zamudil pri ukrepanju. To je bil ključni razlog, da je v nemilost vlade takoj po zamenjavi oblasti padla tedanja direktorica Nina Pirnat. Eržen je poudaril, da je NIJZ sprejel, objavil in na različne naslove poslal jasna navodila, a je v izvedenskem mnenju kritičen do izvajalcev zdravstvene dejavnosti, torej bolnišnic in zdravstvenih domov, ki niso poskrbeli za njihovo uporabo.
Tudi po tem, ko se je v začetku marca v Sloveniji pojavil prvi primer novega koronavirusa, je po Erženovem mnenju "potekalo intenzivno informiranje" o tem, kako naj posamezniki in organizacije ravnajo za zmanjšanje tveganja okužb. Pri tem je pohvalil visoko strokovno usposobljenost NIJZ, Nacionalnega laboratorija za okolje in hrano (NLZOH), UKC Ljubljana in drugih institucij, ki so delo opravile učinkovito in hitro, čeprav je šlo za povsem novo bolezen. V pravočasnih in korenitih ukrepov za zajezitev virusa, ki jih je predlagala epidemiološka služba NIJZ, Eržen vidi razlog za tako nizko število okuženih v prvi fazi epidemije.
