Vatikan je v zadnjih dneh pretresel nov finančni škandal. Novinarji televizijske postaje Italia 1 so razkrili, da je nekdanji kardinal Angelo Becciu dobri znanki z domače Sardinije uredil izplačilo pol milijona evrov z računa vatikanskega državnega tajništva. Denar bi moral biti namenjen za humanitarne dejavnosti Svetega sedeža v tujini. Toda po ugotovitvah novinarjev ga je prejemnica, 39-letna Cecilia Marogna, porabila za nakupe v trgovinah z luksuznim blagom. Sama zatrjuje, da je denar zaslužila z obveščevalnim delom za Vatikan.
V tej aferi ima pomembno vlogo tudi Slovenija. Marogna je namreč nakazila prejemala v našo državo, natančneje na račun pri Deželni banki Slovenije (DBS). Tam ga je konec lanskega leta odprlo njeno podjetje Logsic. Po informacijah naših italijanskih virov je urad za preprečevanje pranja denarja že tri mesece pozneje, torej marca letos, od banke prejel prijavo več sumljivih nakazil iz Vatikana. O sumu kaznivih dejanj s področja zakona o preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma naj bi urad obvestil tako sodišče v Ljubljani kot italijanske finančne oblasti.
Kljub temu je bil račun Cecilie Marogna zaprt šele pred dvema dnevoma - v sredo, takoj po razkritju nakazil iz Vatikana v italijanskih medijih. Sodišče naj bi namreč ugotovilo, da pri teh nakazilih ne gre za pranje denarja, zato jih urad ni mogel zaustaviti, trdijo viri iz Italije. Zakaj je kardinalova znanka s Sardinije, ki so jo v Vatikanu lažno predstavljali kot njegovo nečakinjo, za to finančno operacijo izbrala prav Slovenijo? In kdo ji je pri tem pomagal?
Zakaj si je za posle izbrala Slovenijo?
Že pred šestimi leti sta slovenski urad za preprečevanje pranja denarja in Banka Slovenije začela opozarjati na pojav tako imenovane italijanske tipologije. Italijanski poslovneži, nekateri domnevno povezani tudi s tamkajšnjo mafijo, so takrat začeli serijsko odpirati račune v obmejnih poslovalnicah tedaj še državne Nove KBM. Nanje so nakazovali večje količine denarja, ki so ga nato v Sloveniji dvigovali z računov.
Ta praksa se je v poznejših letih razširila tudi na nekatere druge slovenske banke, v katere je prihajal denar iz sumljivih transakcij. Pod pritiskom regulatorja so začele zapirati račune. Zavezale so se k dodatnemu preverjanju tujih državljanov in podjetij, ki bi želeli poslovati prek slovenskih bank.
Toda vatikanska afera odpira nova vprašanja, ali in v kolikšni meri je slovenski finančni sistem imun pred novimi podobnimi poizkusi. Do zdaj znani podatki namreč kažejo na to, da je Cecilia Marogna podjetje v Sloveniji zelo verjetno imela le zato, da bi prek naše države opravljala finančne transakcije in na račun prejemala ali polagala denar, ki bi ga takoj zatem dvignila oziroma prenakazala drugam.
Cecilia Marogna je podjetje Logsic je registrirala v poslovni stavbi na Dunajski cesti v Ljubljani. Tam ob obisku nismo našli poslovnih prostorov, ampak le poštni nabiralnik. Prvi račun v Sloveniji je podjetje odprlo konec leta 2018 pri banki Unicredit, ki je v lasti istoimenske italijanske bančne skupine. Konec lanskega leta ga je zaprlo. Ali je moralo to storiti na zahtevo banke, ni znano.
Takoj zatem je podjetje Cecilie Marogna odprlo nov račun pri DBS. Šele takrat naj bi v več obrokih začelo prejemati glavnino denarja iz Vatikana, ki ga je Marogna očitno porabljala le v Italiji in to za nakupe oblačil, pohištva in drugih izdelkov tamkajšnjih luksuznih blagovnih znamk. Prav poraba, ki ni bila skladna s humanitarnim namenom nakazil, naj bi po naših informacijah vzbudila sume banke in urada.
Poslovni svetovalec z Dunajske ceste
Kdo je torej Cecilio Marogna usmeril v Slovenijo in kdo ji je tu pomagal? V izjavi za RTV Slovenija je Marogna pojasnila, da se je pri nas "zatekla k zelo poštenemu poslovnemu svetovalcu" Bojanu Kurinčiču. Dokumenti, ki smo jih pridobili, bi lahko potrjevali te navedbe. Na istem naslovu kot Logsic namreč deluje več podjetij, povezanih s Kurinčičem. Vsa so ustanovljena z minimalnim kapitalom, nekatera od teh pa je Kurinčič prodal tujcem. Eno od teh je podjetje Slopel, registrirano za žaganje lesa, ki je od poletja v lasti italijanskega državljana, stanujočega v Rimu. Podjetje ima že nekaj časa blokiran transakcijski račun.
Med lastniki podjetij, povezanih s Kurinčičem, so tudi državljani Ukrajine. Eden od njih danes zastopa svetovalno družbo Finim, ki jo je vrsto let vodil Kurinčič. Danes je na njenem poslovnem naslovu ni mogoče najti. Drugo podjetje, ki ga je od Kurinčiča kupil ukrajinski državljan, ima v sodnem registru ob slovenskem imenu še italijanski prevod.
Sodni register Kurinčiča še vedno beleži kot prokurista podjetja Metalco, ki je v večinski lasti istoimenske italijanske družbe, med njegovimi manjšinskimi lastniki pa je tudi Nevenka Črešnar Pergar. Gre za nekdanjo generalno sekretarko vlade Janeza Drnovška in Foruma 21, ki je zdaj poslovna svetovalka. "To podjetje je bilo ustanovljeno za zastopstvo enega od italijanskih podjetij v Sloveniji, a nikoli ni zaživelo. Že pred leti bi moralo biti ugasnjeno," nam je pojasnila Nevenka Črešnar Pergar. Poudarila je, da Bojana Kurinčiča ne pozna.
Na Bojana Kurinčiča smo se včeraj pisno obrnili z več vprašanji. Med drugim nas je zanimalo, kako je prišel v stik s Cecilio Marogna, ali je vedel, zakaj ustanavlja podjetje v Sloveniji in ali je kadarkoli poslovno sodeloval z osebami ali institucijami iz Vatikana. Odgovora še nismo prejeli. V molk se je zavil tudi nekdanji kardinal, saj so mu v Vatikanu prepovedali dajanje izjav. Po poročanju italijanskega časnika Corriere della Sera pa naj bi preiskovalcem dejal, da ga je Cecilila Marogna prevarala.
