Nedavni razpis za sofinanciranje domačih turističnih projektov, s katerim je ministrstvo za gospodarstvo razdelilo 58 milijonov evrov evropskega denarja, še vedno buri duhove. Vse bolj postaja jasno, da so do javnega denarja prišla tudi podjetja, ki ga nikoli ne bi smela dobiti. Še posebej, če bi uradniki na ministrstvu, ki ga vodi Matjaž Han, pred tem preverili, komu ga sploh dajejo.
Danes tako razkrivamo, da je med izbranimi prejemniki denarja za turistične projekte tudi podjetje, ki je registrirano v poštnem nabiralniku v Brezovici pri Ljubljani. Podjetje je sicer močno zadolženo, večino časa v zadnje pol leta pa je imelo blokiran račun. V zadnjih treh letih je skupaj ustvarilo le 150 tisoč evrov prihodkov, a so mu na Hanovem ministrstvu kljub temu dodelili kar 860 tisoč evrov nepovratne pomoči. V zadnjih tednih naj bi imeli celo velike težave priti v stik z osebo, ki je uradni lastnik in direktor podjetja.
Kako je torej podjetju uspelo dobiti denar ob dejstvu, da je na istem razpisu praznih rok ostalo več uveljavljenih turističnih ponudnikov, hotelirjev in lastnikov gostinskih obratov? Kdo je za to odgovoren? In kaj vse je šlo spornemu podjetju med samim razpisom na roko?
Javni denar za podjetje pred stečajem
Gre za podjetje Malexis, ki se je na razpis ministrstva prijavilo s projektom obnove znanega gostišča Grič v Čatežu ob Savi. To je začelo obratovati v 50. letih prejšnjega stoletja, od lani pa je zaprto. Vrednost investicije je podjetje ocenilo na 1,67 milijona evrov, na ministrstvu pa mu bodo poplačali polovico tega zneska.
"Podjetje Malexis d.o.o. namerava izvesti celovito rekonstrukcijo tega objekta in v njem urediti 12 nastanitvenih enot in gostinski del za pripravo in strežbo hrane in pijač," so nam včeraj pojasnili na ministrstvu. Pogodbo o sofinanciranju so s podjetjem podpisali v začetku decembra.
Toda iz javnih podatkov o poslovanju še zdaleč ni jasno, kje bi lahko to podjetje za izvedbo investicije našlo denar. Malexis ima namreč resne finančne težave.
Že do avgusta, ko je ministrstvo objavilo seznam izbranih projektov na razpisu, je imel Malexis več tednov blokiran edini bančni račun. Ko je ministrstvo s podjetjem podpisalo pogodbo, je bilo to več kot mesec dni v "rdečem". Leta 2022 je ob slabih 52 tisoč evrih prihodkov ustvarilo 56 tisoč evrov izgube. Skupaj je imelo po podatkih ebonitete.si za več kot 200 tisoč evrov dolgov, pri čemer nima v lasti nobenega premoženja.
Preberite še:
Pri Hanu milijoni za turizem tudi za podjetja brez denarja
"Lahko nam nakažete kaj denarja"
"Lahko nam nakažete kaj denarja," nam je v kratkem telefonskem pogovoru včeraj odvrnil Danijel Popović, uradni lastnik in direktor Malexisa, ki se kot samostojni podjetnik ukvarja s prodajo rabljenih avtomobilov. Na vprašanja o finančnem stanju Malexisa ni želel odgovarjati. Med valom homofobnih in drugih zmerljivk nam je dejal le, da "imamo mi v lasti 17 podjetij".
Toda ne le, da so vse te podatke na ministrstvu očitno prezrli. Malexisu so šli (ne)hote celo na roko. Konec oktobra lani so namreč prvotno predvideni rok za oddajo vlog podaljšali za dva tedna – na 19. december 2022. To je podjetju omogočilo, da je lahko izpolnilo ključne pogoje za sodelovanje na razpisu:
- 8. decembra 2022 je tako Popović postal uradni lastnik in direktor Malexisa. Kupil ga je od gostinca Milorada Drljače, nekdanjega lastnika dveh propadlih restavracij v Ljubljani.
- šest dni pozneje, 14. decembra 2022, je podjetje v statut dodalo "dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov". Pred tem se je ukvarjalo s spletno prodajo pasje hrane.
- še isti dan je Malexis z lastnikom zaprtega gostinskega obrata Grič podpisal pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice. Podjetje namreč ni lastnik Griča. To sta bila do leta 2020 Zvonko in Karolina Kežman, ki sta gostišče izgubila zaradi dolgov. Na dražbi ga je kupilo podjetje D-Solventa, ki se ukvarja s slabimi terjatvami. Ta je v lasti Janeza Levsteka, poslovneža iz Ribnice. Brez te pogodbe se Malexis na razpisu ne bi mogel potegovati za denar.
Preberite še:
Zmagovalcu poslov z maskami smo plačali odkup stavbe
Kaj so počeli na ministrstvu?
A nenavadnosti s tem ni konec. Omenjene stavbne pravice tako po letu dni še vedno ni mogoče najti v zemljiški knjigi. Po naših informacijah so imeli na ministrstvu pred sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju celo težave z iskanjem podpisnika, saj jim s Popovićem kar nekaj časa ni uspelo priti v stik. Sedež Malexisa je sicer v poštnem nabiralniku. Podjetje je registrirano v stavbi, kjer domuje več deset drugih podjetij.
Kdo vse je prejel denar za prenovo turističnega objekta
To krepi sume, da je podjetje namenjeno skrivanju identitete dejanskega investitorja, ki želi očitno prikriti izvor denarja. Kako so ga torej ob vsem tem pristojni na ministrstvu po točkah uvrstili na 18. mesto med 26. izbranimi projekti v enem od dveh sklopov? In zakaj mu je uspelo dobiti celo višjo subvencijo kot polovici ostalih uspešnih prijaviteljev?
Na ministrstvu poudarjajo, da "podjetja za prijavljene projekte ne bodo prejela izplačil, če finančno ne bodo zmožna izvesti projektov". "Sredstva se namreč ne izplačujejo kot predujem, temveč na podlagi zahtevkov za izplačilo, ki morajo vsebovati tudi vsa potrebna dokazila in izkazati izpolnjevanje pogojev javnega razpisa. Podjetja morajo tako vse račune plačati, priložiti dokazila o plačilih ter hkrati vsa dokazila o ustreznosti izvedene investicije," so pojasnili.
"Ministrstvo prijavitelju sredstva izplača šele na podlagi preučitve vseh prejetih dokazil o izboru izvajalcev, plačilih računov, preverjanju skladnosti z vlogo na razpis, izpolnjevanju pogojev javnega razpisa in ciljev prijavljene investicije," so še dodali na ministrstvu.
Kdo ni dobil denarja
Denarja za Zgornjo Savinjsko dolino ni bilo
Kot smo že poročali, je med prejemniki denarja na razpisu mogoče najti še več drugih podjetij, ki praktično nimajo lastnega denarja, ki se do zdaj nikoli niso ukvarjala s turizmom ali pa so imela v času razpisa celo blokirane račune. Ministrstvo je sicer z razpisom želelo spodbuditi investicije v trajnostni razvoj nastanitvene infrastrukture v Sloveniji, s čimer bi se povečali dodana vrednost in konkurenčnost domačega turizma. Sprva je želelo razdeliti 69 milijonov evrov denarja iz mehanizma za okrevanje in odpornost, končni znesek pa je bil za 11 milijonov evrov nižji.
Z naknadno prerazporeditvijo sredstev pa je ministrstvo s seznama prejemnikov izločilo tudi nekatere prijavitelje, ki so dosegli prvotno zahtevano število točk. Brez državnega sofinanciranja so ostali tudi trije načrtovani novi turistični projekti na območju Zgornje Savinjske doline, ki je bilo med najbolj prizadetimi med avgustovskimi poplavami.
Na ministrstvu se branijo, da so med samim razpisom ugotovili, da je "v panogi turizma prišlo do resnih strukturnih sprememb. Te so se odražale v manjših finančnih zmožnostih za vlaganja v večje nastanitvene obrate in povečanem interesu po previdnejših investicijah v manjše nastanitvene obrate, s poudarkom na novogradnjah".
