Serijske odpovedi operacij v kliniki, kjer dela odpuščeni novomeški ortoped

Številni bolniki, ki so imeli za letos že dogovorjeno operacijo rame, kolena, kolka ali hrbtenice, so z novim letom iz zasebnih klinik začeli prejemati klice o odpovedi posegov, na katere so čakali tudi po več kot leto dni. Dobili so nov termin, a na koncu čakalne vrste. Po nekaterih informacijah naj bi brez operacije ostalo okrog 4.000 ljudi. 

To se je zgodilo po tem, ko je država sprejela uredbo, s katero je omejila število nekaterih ortopedskih operacij. Ko smo skušali ugotoviti, zakaj so se na ministrstvu za zdravje odločili za takšno omejitev, smo prišli do zanimivega podatka. Ugotovili smo, da je večino teh operacij, okrog 2.600, odpovedala zgolj ena zasebna klinika - Arbor Mea iz Ljubljane.

Zakaj? Ker je šla tej kliniki najbolj na roko dosedanja ureditev, po kateri je javna zdravstvena blagajna klinikam plačevala vsako opravljeno operacijo, četudi ta ni bila nujna. S tem so prihodki in dobiček klinike Arbor Mea, ki je v lasti Vladimirja Senekoviča, v zadnjih dveh letih dobesedno eksplodirali. 

Tu pridemo do bistva: silovit porast števila teh operacij je očitno sprožil vprašanje, koliko teh je bilo zares nujnih in koliko jih je sploh bilo težjih, torej slabše plačanih. Iz pojasnil ministrstva je namreč mogoče razbrati, da trenutno na področju ortopedije v Sloveniji ni jasnih strokovnih smernic za napotovanje in razvrščanje operacij po pomembnosti. To zasebnim klinikam omogoča, da izbirajo lažje primere, ki so tudi najbolj dobičkonosni, težji primeri pa ostajajo v čakalnih vrstah javnih bolnišnic.

Zakaj so torej ortopedske operacije postale zlata jama za zasebne izvajalce? So čakalne dobe res tako dolge, kot se jih uradno prikazuje? In kaj ima z vsem skupaj dejstvo, da je za kliniko Arbor Mea delal tudi odpuščeni novomeški ortoped Gregor Kavčič?

Preberite še:
Erik Brecelj: Ta vlada ni proti zasebnikom. Odločila se je narediti red.

Zasebniki lahko izbirajo paciente, javne bolnice pa ne

Ko se je vlada Roberta Goloba odločila za neomejeno plačevanje teh operacij, s čimer je ortopede želela spodbuditi k dodatnemu delu, se je njihovo število precej povečalo:

-       po podatkih ZZZS je bilo v letu 2023 na področju ortopedije opravljenih dobrih 25 tisoč posegov, 

-       lani pa že več kot 28 tisoč. Za največ se je povečalo število operacij kolka, kolena in hrbtenice.

Toda pozor: veliko večino dodatnih posegov niso opravile javne bolnišnice, ampak zasebni koncesionarji. 

Kaj naj bi bilo s tem narobe? Mar ni za pacienta najpomembneje, da je prišel do operacije, ne pa kje? To načeloma drži, a je težava naslednja. Zasebne klinike so v primerjavi z javnimi bolnišnicami v veliki prednosti, saj lahko same izbirajo, katere paciente bodo zdravile in katerih ne. Povedano drugače: največ dobička jim prinesejo lažji, rutinski posegi na čim bolj zdravih pacientih. 

Medtem težji primeri, ki operacijo bolj nujno potrebujejo, čakajo na vrsto v javnih bolnišnic, kjer je teh dodatnih posegov precej manj. Tam zaposleni zdravniki jih namreč precej raje opravljajo za zasebne klinike, saj zanje prejmejo višje neto plačilo kot v matični ustanovi.

Poslovni rezultati klinike Arbor Mea

Preberite še:
Zasebne klinike podirajo rekorde: posli cvetijo ortopedom, kirurgom, radiologom ...

Zasebna klinika čez noč do astronomskih dobičkov

Tudi zato ne preseneča, da so šli dobički nekaterih klinik, ustvarjeni na račun denarja iz javne zdravstvene blagajne, v nebo. Kot že omenjeno, so daleč največ dodatnih operacij opravili v zasebni kliniki Arbor Mea. Še leta 2023 so jih zabeležili nekaj več kot 2.100, lani pa že skoraj 3.700, torej kar 75 odstotkov več. 

Za primerjavo: v enakem obdobju so vse javne bolnišnice v Sloveniji opravile le 350 dodatnih operacij, torej več kot desetkrat manj kot zgolj ena zasebna klinika.

Še leta 2023 je Arbor Mea od ZZZS prejela slabih šest milijonov evrov plačil, lani pa že skoraj 18 milijonov evrov, torej kar trikrat več. Čisti dobiček klinike je v letu 2014 ob 11,7 milijona evrov prihodkov znašal že več kot dva milijona evrov. Za primerjavo: v letu 2023 ga je bilo le za 312 tisoč evrov. V tem času se je število zaposlenih povečalo le za tri: z 11 na 14. 

Prav na kliniko Arbor Mea je paciente iz javne bolnišnice v Novem mestu po ugotovitvah izrednega nadzora preusmerjal zdaj že nekdanji predstojnik tamkašnjega ortopedskega oddelka Gregor Kavčič, ki je lani novembra dobil izredno odpoved. Prekomerno popoldansko delo so v kliniki skušali prikriti tako pred ZZZS kot pred novomeško bolnišnico, torej Kavčičevim nekdanjim delodajalcem.

Preberite še:
Kako so skrivali podatke, da novomeški ortoped vsak dan dela pri zasebniku

"V UKC so nam znani primeri povsem nepotrebnih operacij"

Takšno plačevanje storitev po tekočem traku je bolj kot pacientom koristilo lastnikom klinik, menijo na ministrstvu, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel.

"Število ortopedskih operacij v Sloveniji je v zadnjih nekaj letih višje, kot je povprečje v državah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), po mnenju nekaterih slovenskih strokovnjakov smo dosegli zadovoljivo dostopnost. Za optimalno dostopnost pa bi potrebovali jasne strokovne smernice za napotovanje in prioritizacijo operacij," so pojasnili. 

Pri tem so poudarili, da lahko neomejeno plačevanje storitev "privede do povpraševanja, spodbujenega s strani ponudnikov zdravstvenih storitev". 

Na to je v petkovem intervjuju za Mladino opozoril tudi generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug. "Velika večina ortopedskih posegov ni življenjsko nujnih. Še več – v Sloveniji je zasebna ponudba ortopedskih storitev že tako široka, da so nam v UKC poznani tudi primeri povsem nepotrebnih operacij. Govorim predvsem o artroskopijah pri starejši populaciji," je  dejal Jug. 

"Ob tem je tudi zanimivo, da kljub formalno dolgim čakalnim dobam nekateri ljudje pri zasebnikih pridejo na vrsto praktično takoj. To pomeni, da se bazen potencialnih pacientov hitro prazni, kar vodi v širjenje indikacij in zdravljenje vedno bolj zdravih," je še dodal Jug. 

Preberite še:
Dodatnih 13.000 evrov na mesec za šefa ortopedov, ki je dobil odpoved

Lastnik klinike Arbor Mea jezen na državo

Po novem bodo lahko koncesionarji opravili le za enkrat več storitev, kot jih predpisuje dogovorjeni program. Več jih ZZZS ne bo plačal. Primer: klinika Arbor Mea lahko po programu opravi 1.500 operacij, načrtovala pa jih je kar 3.700. 

"Ker smo pred tem realno pričakovali, da bomo lahko te operacije opravljali tudi v letu 2026 z enakim tempom naprej, saj so za te operacije še vedno predolge čakalne dobe, smo imeli (enako kot za prejšnje mesece) naročenih okrog 300 pacientov v mesecu januarju in okrog 300 pacientov za operacije v mesecu februarju," nam je pojasnil direktor in lastnik Arbor Mea Vladimir Senekovič.

"Zato smo morali seveda okrog polovico že naročenih na operacijo odpovedati oziroma jih prenaročiti na kasnejši datum. V trenutku se nam je seveda zaradi tega močno podaljšala tudi čakalna doba za operacije," je poudaril.

Senekovič je kritičen do uredbe, saj je bila "sprejeta praktično čez noč in brez predhodnih obvestil ali brez kakršnegakoli prehodnega obdobja, v katerem bi lahko opravili operacije vsaj pri tistih, ki so bili že definitivno pripravljeni in naročeni na operacijo".

Medtem na ministrstvu pozivajo javne bolnišnice, da "morajo izrabiti vse zakonite spodbude za nagrajevanje in motivacijo svojih zaposlenih". Pred tednom dni so jih z dopisom pozvali tudi, da morajo pacienti, ki jim je zasebna klinika odpovedala termin operacije, pri prenosu njihove napotnice na bolnišnico ostati na istem mestu čakalnega seznama. 

Kako realni so sploh seznami čakalnih vrst?

Vodstvo novomeške bolnišnice je konec januarja ugotovilo, da je Kavčič v Arbor Mea preusmeril kar 271 pacientov, skoraj enkrat več, kot je bilo prvotno znano. S Kavčičevega čakalnega seznama pa so umaknili več kot 500 ljudi, ki na njem sploh ne bi smeli biti. 

Posledično se je pomembno skrajšal in tudi zmanjšal tudi čakalni seznam na ortopedske operacije na ravni države.