Ko je nekdanji makedonski predsednik vlade Nikola Gruevski novembra lani čez noč pobegnil iz države, mu je pri tem močno pomagal madžarski premier Viktor Orban. Pred makedonskimi oblastmi, ki so ga lani zaradi korupcije obsodile na dve leti zapora, se je Gruevski zatekel na Madžarsko. Tja se je iz Tirane pripeljal z avtomobilom, ki je imel madžarske diplomatske tablice.
A to ni edina stična točka obeh politikov. Orban je dolgoletni podpornik in posredni financer največje makedonske opozicijske stranke VMRO-DPNE, ki jo je vrsto let vodil Gruevski. V zadnjih dveh letih so namreč madžarska medijska podjetja, ki jih obvladuje Orbanov krog, z več milijonov evrov vrednim vložkom v Makedoniji prevzela ali ustanovila večje število elektronskih in tiskanih medijev, ki so izrazito naklonjeni Gruevskemu.
Ključno vlogo v Orbanovi "operaciji Makedonija" je imela madžarska podjetnica Agnes Adamik, ki je v zadnjih mesecih okrepila svoje delovanje tudi v Sloveniji.
Iz Makedonije v lastništvo Nove24TV
Triinpetdesetletna Agnes Adamik je nekdanja uslužbenka madžarskega javnega radia. Po tem, ko se je Orban leta 2010 vrnil na oblast na Madžarskem, je sčasoma pridobivala pomembno vlogo v medijskih krogih stranke vladajoče stranke Fidesz. Postala je uradni obraz madžarskih medijskih projektov v tujini.
Od lani tako Adamikova lastniško obvladuje tri makedonska podjetja, ki izdajajo več desnih medijev: Republika, Kurir, Lider, Denesen, Ekonomski, Vistina, Netpres, Infomax ... V Sloveniji pa je tik pred junijskimi parlamentarnimi volitvami ustanovila podjetje Crecol Media, v katero je vplačala dobrih 400 tisoč evrov kapitala. S čim se ukvarja to podjetje, še vedno ni znano.
Pred dnevi je Adamikova tudi solastnica medijske hiše Nove24TV, izdajateljice istoimenske televizije. Po naših podatkih je kupila 15 odstotkov družbe, ki so jo leta 2016 ustanovili člani in podporniki SDS.
S finančnimi injekcijami madžarskih podjetij se bo v tem mandatu ukvarjala tudi parlamentarna komisija, ki bo preiskovala domnevno nezakonito financiranje političnih strank iz tujine in zlorabo medijev za potrebe kampanje. Svoje delo bo začela jutri. Te bojazni in sume je pred volitvami izrazilo več sogovornikov misije za ocenjevanje predčasnih volitev pri Organizaciji za varnost in sodelovanje (OVSE), ki jih je navedla tudi v končnem poročilu.
Sledi vodijo do Orbanovega oligarha
Zakaj je Orbanova ključna medijska operativka za Makedonijo kupila delnice Nove24TV, uradno ni znano. Z Agnes Adamik ni mogoče priti v stik. Zagotovo pa gre za manever, usklajen z madžarskimi medijskimi operativci Viktorja Orbana.
Adamikova je namreč delnice kupila prek podjetja Hespereia, ki ga je v Budimpešti ustanovila v začetku novembra lani, le dva dni preden je Gruevski zbežal iz Makedonije. Novo podjetje ima račun odprt pri banki MKB, ki je v lasti Lőrinca Mészárosa, najvplivnejšega oligarha iz Orbanovega kroga. Upravlja ga znana madžarska odvetniška pisarna, ki Mészárosa zastopa v zadevah, povezanih z mediji.
Po naših podatkih je Adamikovi delež v Novi24TV prodalo madžarsko podjetje Ripost Media, ki je imelo do zdaj pomembno vlogo v medijski mreži SDS. Je večinski lastnik družbe Nova obzorja, ki izdaja strankarski časopis Demokracija, in eno od treh madžarskih podjetij, ki so leta 2017 kupila skupaj 45 odstotkov Nove24TV. Za to so plačala 800 tisoč evrov, od tega Ripost Media približno 260 tisoč evrov.
Orbanov medijski holding sega tudi v Slovenijo
Koliko je podjetje Ripost Media zdaj iztržilo za svojih 15 odstotkov Nove24TV, ni znano. Prav tako ne, ali je z denarjem, ki ga je odštelo za delnice, poplačalo tudi katerega od drugih poslov.
Do lani je bilo namreč podjetje Ripost Media v lasti Petra Schatza, ki je do zdaj veljal za prvega madžarskega medijskega operativca v Sloveniji. Z Agnes Adamik sta poslovno povezana že vrsto let. Skupaj sta kupovala tudi medijske hiše v Makedoniji. Medtem ko je Adamikova v tej državi kupovala elektronske in tiskane medije, je Schatz prevzel televizijsko postajo Alfa TV.
Danes je Schatz po navedbah naših madžarskih virov zaposlen v Srednjeevropski fundaciji za tisk in medije (KESMA), novem madžarskem državnem holdingu, v katerem je Orban lani jeseni združil več kot 500 provladnih medijev. Temu holdingu je Schatz prodal tudi podjetje Ripost Media. Medtem ko je istoimensko slovensko podjetje lani novembra preimenoval v R-Post-R, Schatz očitno za zdaj ostaja član nadzornega sveta Nove24TV.
V lasti madžarskega medijskega holdinga je sicer še en madžarski solastnik Nova24TV, družba Modern Media Group. Ustanovil jo je Arpad Habony, dolgoletni Orbanov svetovalec in ideolog madžarske vladajoče stranke Fidesz.
Prihaja nova finančna injekcija?
Kot že omenjeno, uradnih informacij o poslih z delnicami Nove24TV ni mogoče dobiti. A ti bi lahko nakazovali na dvoje.
Prvič, da nameravajo madžarski medijski meceni očitno nadaljevati vlaganja v to medijsko hišo. Orbanov krog že do zdaj ni skoparil s financiranjem medijev iz kroga SDS. Do lani so madžarska podjetja vanje vložila že več kot 2,2 milijona evrov. V madžarskem medijskem stebru v Sloveniji ima ključno vlogo Nova24TV. Leta 2017 je ustvarila skoraj 800 tisoč evrov prihodkov, a tudi 289 tisoč evrov izgube.
Kljub temu pa temu medijskemu projektu ne manjka ambicij. Programski direktor Nove24TV Boris Tomašič je v intervjuju v začetku leta poudaril, da je televizija "z obstoječimi prostori, tehniko in kadrom dosegla maksimum". Začela je oddajanje drugega programa. Napovedal pa je tudi selitev, saj da za delovanje potrebujejo več studiev. Investicije te televizijske postaje so v zadnjih letih sovpadale z denarnimi injekcijami.
Os Budimpešta-Skopje-Ljubljana
In drugič, prihod Adamikove nakazuje na krepitev politične transverzale med Fideszom, SDS in VMRO-DPMNE, ki jo Orban gradi in intenzivno krepi zadnji dve leti.
Tako v Sloveniji kot Makedoniji je Orban pred volitvami javno podprl SDS oziroma VMRO-DPMNE. Orban in Hristijan Mickoski, predsednik največje makedonske opozicijske stranke, sta bila osrednja gosta in govorca na lanski predvolilni konvenciji SDS v Celju. Zavezništvo je v zadnjih mesecih postalo še tesnejše. Prejšnji teden je Mickoski obiskal Slovenijo in se sestal z prvakom SDS Janezom Janšo. Po poročanju makedonskih medijev je Janša "izrazil podporo VMRO-DPNE pri uresničevanju strateških ciljev Makedonije".
Predvsem Orban ne skriva nasprotovanja aktualnemu predsedniku makedonske vlade Zoranu Zaevu, glavnemu zagovorniku sporazuma z Grčijo o spremembi imena države, ki Makedoniji odpira vrata v Nato. Sredi lanskega leta je Orban javno hvalil "modre in pogumne voditelje VMRO-DPMNE, ki se ne bodo uklonili pritisku tujih sil".
Janša pa je Zaeva in tedanjega predsednika slovenske vlade Cerarja ob njunem srečanju v Ljubljani na družbenem omrežju Twitter obtožil, da sta "ukradla volitve".
Orban in Rusi na isti strani v Makedoniji. Kaj pa SDS?
Če so EU, Nato, ZDA, Nemčije in nekatere največje evropske države pozdravile sklenitev dogovora z Grčijo, je bil Janša še v ponedeljek do sporazuma precej skeptičen (več v okvirju).
Vključitvi Makedonije v Nato najbolj nasprotuje Rusija. Njen zunanji minister Sergej Lavrov je konec lanskega leta ZDA obtožil vmešavanja v notranje zadeve Makedonije, ki da jo z izsiljevanjem in podkupovanjem sili v spremembo imena. V Kremlju že vrsto let trdno podpirajo VMRO-DPMNE. Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (OCCRP) je že leta 2017 razkril vmešavanje ruskih obveščevalnih služb v makedonsko politiko.
Orban sicer v EU velja za daleč največjega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina. Tudi nekoč ostra ost kritike, ki jo je SDS upirala v Moskvo, pa se je v zadnjem letu dni precej omehčala.
Janša: Je Makedonija plačala previsoko ceno?
Janez Janša je dolgoletni zagovornik vstopa Makedonije v Nato. Vlada, ki jo je vodila, je že leta 2007 zavezništvu predlagala odločanje o tem, a pristopa zaradi blokade Grčije ni bilo. Takrat je makedonsko vlado že vodil Nikola Gruevski.
V ponedeljek je o ratifikaciji protokola o pristopu (Severne) Makedonije v Nato razpravljal tudi parlamentarni odbor za zunanjo politiko. Janša je poudaril, da je država za svoj pristop plačala visoko ceno. "Tudi ta zadnji del cene, sprememba imena, je povzročila veliko notranjo delitev v Makedoniji, kjer obstaja veliko soglasje o tem, da država želi v Nato, obstaja pa tudi veliko nesoglasje v zvezi s tem, ali je cena, ki so jo za to plačali, previsoka," je povedal predsednik SDS.
Prejšnji teden je Hristijan Mickoski obiskal Slovenijo in se sestal z prvakom SDS Janezom Janšo.
Pri tem je izrazil dvom, da bi se lahko "ta malo posiljena sprememba imena v Makedoniji izkazala za mogoče previsoko ceno". "Tisti, ki je načrtoval te korake v zvezi s ceno, ki jo je morala Makedonija plačati za to pot, se mi zdi, da ni vsega preračunal," je poudaril Janša. Grška opozicija, ki bi se lahko po letošnjih volitvah vrnila na oblast, namreč ostro nasprotuje vstopu Severne Makedonije v EU. Državni zbor je sicer včeraj z 72 glasovi potrdil omenjeni protokol.
Medtem ko je predsednik vlade Marjan Šarec novembra lani državna podjetja pozval, naj razmislijo o oglaševanju v medijih, ki širijo sovražni govor, pri čemer naj bi imel v mislih tudi spletno stran Nove24TV, to zdaj že nekdanjega ministra Dejana Prešička ni zmotilo, da ne bi gostoval na tej televiziji. Tam je Prešiček zatrdil, da "dokler bo on minister, ne bo takšne zakonodaje, s katero bi lahko zlorabljali in omejevali medijsko svobodo".
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
