Poslanci Nove Slovenije (NSi) so konec prejšnjega tedna v državnem zboru začeli zbirati podpise za ustanovitev preiskovalne komisije, ki bo pod drobnogled vzela Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znano kot slabo banko.
Komisija bi "ugotavljala politično odgovornost javnih funkcij zaradi suma, da so ti (ne)posredno vplivali na domnevno negospodarne in protipravne odločitve DUTB v zvezi s prenosom, upravljanjem in prodajo terjatev bank ali drugega premoženja".
Za ustanovitev komisije, ki bi jo po nekaterih informacijah vodil poslanec Jernej Vrtovec, v NSi potrebujejo 30 podpisov. Ali jih bodo dobili, bo znano do srede.
Če jih bodo dobili, bo to tretja preiskovalna komisija, ustanovljena v tem sklicu parlamenta. Prva, ki jo je zahtevalo pet strank koalicije ob podpori Levice, bo preiskovala sporno financiranje SDS in njenih medijev iz tujine. Druga, ki so jo podprli v SDS, NSi in SNS, pa se bo ukvarjala s stanjem na otroški srčni kirurgiji.
Preverjali bi odgovornost vlad, Banke Slovenije, DUTB ...
Predlog, pod katerega se je prvi podpisal vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat, zajema celotno obdobje delovanja DUTB, ki jo je država ustanovila marca 2013, konec istega leta pa sta dve največji državni banki, Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova KBM, nanjo prenesli prve večje pakete slabih terjatev.
Preiskovalna komisija bo tako ugotavljala:
- Morebitno odgovornost in vlogo vlade kot skupščine DUTB pri sprejemanju domnevno spornih odločitev: od zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki je v času druge vlade Janeza Janše dal pravno podlago za ustanovitev DUTB, do sumov nepravilnosti pri prenosu slabih terjatev.
Kot je znano, so banke na DUTB prenesle za skoraj pet milijard evrov slabih terjatev, za kar je ta plačal slabih 1,6 milijarde evrov. Več poznejših primerov je okrepilo sume, da so banke premoženje prodale pod ceno. Najbolj očitne so delnice Pivovarne Laško. DUTB jih je od bank kupil po ceni 4 evre za delnico, kmalu zatem pa jih je Heinekenu prodal po šestkrat višji ceni. - Kdo so bili ključni odločevalci pri prenosu tega premoženja. Komisija utegne odkriti tudi "sveti gral" procesa sanacije državnih bank: podatke o cenah vseh terjatev, ki jih je DUTB odkupil od bank. Prav tako jo bo zanimalo tudi, kdo od zunanjih svetovalcev je sodeloval pri teh vrednotenjih in vsa dokumentacija iz tega obdobja.
Pomemben del teh podatkov je DUTB pred časom razkril računskemu sodišču, a jih je to v objavljeni reviziji prikrilo. Našo zahtevo za pridobitev teh podatkov po zakonodaji o dostopu do informacij javnega značaja so na računskem sodišču zavrnili, ker da je zadeva v policijski preiskavi. - Morebitno odgovornost Banke Slovenije, pri čemer bo želela preveriti tudi dokumentacijo Evropske komisije, ki je leta 2013 vladi Alenke Bratušek narekovala način in izpeljavo sanacije bank. Banko Slovenije je takrat vodil guverner Boštjan Jazbec, skupaj z Bratuškovo in nekdanjim ministrom za finance Urošem Čuferjem eden od članov tako imenovane "slovenske trojke".
- Skrbnost DUTB pri upravljanju premoženja, torej terjatev, nepremičnin in lastniških deležev v posameznih podjetjih. Preiskovalna komisija bo preverila ustreznost postopkov prodaje terjatev, ki jih DUTB že več let kronično skriva pred javnostjo.
Izvor denarja kupcev in skriti prvotni dolžniki
Komisijo bo zanimalo tudi, ali so premoženje od DUTB odkupovali tudi prvotni dolžniki bank in kako je ta preverjal izvor denarja kupcev njegovega premoženja z vidika tveganj za pranje denarja in financiranje terorizma.
Že lani smo razkrili, da so več teh primerov zaznali tudi interni revizorji DUTB. Vsaj do leta 2016 DUTB ni imel sistemskih mehanizmov za preverjanje kupcev. Prav tako ni bil upravičen do dobička, ki so ga kupci ustvarili s preprodajo terjatev.
Najbolj je odmeval nakup terjatev do ACH, Elana in več drugih podjetij, ki jih je marca 2015 kupila banka Bank of America Merrill Lynch International (BAMLI) in kmalu zatem z njihovo preprodajo ustvarila skoraj 20 milijonov evrov dobička.
Svetovalne pogodbe, plačna politika, Factor in Probanka ...
Pod drobnogledom bo pripojitev dveh likvidiranih bank (Factor banke in Probanke), zaradi katere je morala država v DUTB vložiti 50 milijonov evrov.
Preiskovalno komisijo bo zanimala tudi plačna politika DUTB. Kaos na tem področju je s položaja odnesel tri nekdanje vodilne v DUTB: dva predsednika upravnega odbora (Larsa Nyberga, Marka Simonetija) in glavnega izvršnega direktorja Torbjorna Manssona.
Ponovno bo odprla tudi vprašanje svetovalnih pogodb, zaradi katerih je tožilstvo že sredi leta zahtevalo sodno preiskavo zoper Manssona in dva nekdanja izvršna direktorja (Aleša Koršiča in Boštjana Gjerkeša). Sumijo jih plačevanja fiktivnih svetovalnih storitev podjetjem, ki so bila povezana z Manssonom in drugimi člani njegove ekipe.
Imre Balogh bo znova na udaru
Ustanovitev komisije bi pomenila nov velik udarec za aktualno vodstvo DUTB in glavnega izvršnega direktorja Imreja Balogha. To se je namreč znašlo na udaru zaradi revizorskega poročila o sporni prodaji zemljišča v Logatcu, ki prst odgovornosti za nepravilnosti jasno uperja v vrh DUTB.
Vlada Marjana Šarca je prav zaradi ugotovitev poročila v začetku meseca razrešila predsednika upravnega odbora DUTB Miho Juharta.
V četrtek pa je vanj kot neizvršnega direktorja imenovala še Marka Tišmo, kader ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, ki je bil v zadnjih letih velik kritik DUTB. Očital ji je tudi soliranje pri upravljanju premoženja, najbolj v primeru Save, zaradi česar sta morala Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalska družba (Kad) to družbo odkupiti od DUTB za 70 milijonov evrov.
Po nekaterih informacijah bi se lahko naslednji na vrsti znašel Balogh, ki ga poročilo prav tako navaja med odgovornimi. Tudi zato, ker je med vsemi vodilnimi v DUTB na položaju daleč najdlje – od pomladi leta 2015, ko ga je vlada Mira Cerarja imenovala za neizvršnega direktorja, nato pa je na funkciji prvega operativca DUTB nasledil Manssona.
Vprašanje je tudi, ali bodo Balogha v tolikšni meri kot v preteklih letih ščitili tudi njegovi zavezniki iz tujine, med katerimi ima največ vpliva Madžar Istvan P. Szekely, visoki uradnik Evropske komisije in leta 2013 nesojeni šef trojke za Slovenijo.
NSi ne bo srečala same sebe, drugi pa lahko
Hkrati utegne ustanavljanje komisije spremljati zakulisno politično dogajanje. Da so se odločili komisijo ustanoviti v NSi, verjetno ni presenečenje. Čeprav je bila stranka v drugi Janševi vladi, ki je postavila temelje DUTB, v tej instituciji nikoli ni imela svojega človeka.
Ravno nasprotno, gre za stranko, ki je v državnem zboru najglasneje opozarjala na težave telekomunikacijskega operaterja T-2 v času, ko ga je DUTB vztrajno potiskal v stečaj.
Druga zgodba so nekatere preostale stranke. Med ustanavljanjem in delovanjem DUTB so se izmenjale štiri vlade, ki so jih vodili Janez Janša, Alenka Bratušek, Miro Cerar in zadnje tri mesece Marjan Šarec.
Bo SDS stopila z NSi kljub Šircljevi vlogi v DUTB?
Vse so na DUTB postavljale svoje kadre, nobena od treh vlad pa nikoli ni zares ugriznila v to jabolko. Ob vsakem večjem ekscesu so ministri za finance, pristojni za DUTB, sprejemali različne ukrepe za večji nadzor te institucije. A ob "aferi Logatec", v kateri je DUTB vladi prikrival ugotovljene nepravilnosti, se je ponovno izkazalo, da so v nadzoru na sistemski ravni še vedno luknje.
Nekaj mesecev je v upravnem odboru sedel Andrej Šircelj, zdaj poslanec SDS. Zaradi sumov njegovih prikritih dogovorov z Manssonom so kriminalisti konec leta 2015 obiskali tudi sedež stranke in državni zbor. Ustavno sodišče je letos poleti Šircljevo pritožbo zavrnilo.
V času vlade Alenke Bratušek sta v upravni odbor prišla Škrubej in Koršič, dva izvršna direktorja, ki sta imela štiri leta ključno vlogo v DUTB. Cerarjeva vlada ju je pustila na položaju, njen finančni minister Dušan Mramor pa je vodenje upravnega odbora zaupal Simonetiju.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
