Po slabem letu dni namreč kriminalisti niso našli razlogov za sume, da so pri tem storili kaznivo dejanje opustitve dolžnega nadzorstva oziroma nevestnega ravnanja pri opravljanju svojih funkcij. Lani jih je policiji in tožilstvu naznanil državni zbor ob obravnavi končnega poročila preiskovalne komisije za ugotavljanje politične odgovornosti pri projektu Teš 6.
Šlo je za prvo naznanilo sumov kaznivih dejanj državnega zbora kot institucije proti aktualnemu predsedniku republike v zgodovini slovenske parlamentarne demokracije. A na Policijski upravi Ljubljana so menili, da podlag za vložitev ovadbe na tožilstvo nimajo. Pojasnili so nam, da so kriminalisti po vseh zbranih obvestilih s poročilom seznanili pristojno tožilstvo.
Na pojasnila specializiranega državnega tožilstva, ki v zadevi Teš vodi preiskavo proti nekdanjim vodilnim pri projektu na čelu z Urošem Rotnikom, še čakamo.
Kaj je ugotovila komisija
Gre za verjetno dokončni epilog skoraj štiriletnega dela komisije, ki jo je v prejšnjem mandatu državnega zbora vodil poslanec Matjaž Hanžek. Ta je ugotovila:
- Da so pri projektu Teš 6 neodgovorno ali malomarno ravnale vse vlade med letoma 2004 in 2012, največja politična odgovornost pa nosi vlada Boruta Pahorja (2009─2011), v kateri sta imela ključna položaja Matej Lahovnik in Franc Križanič.
- Da je bil Križanič bil kot nekdanji svetovalec Teš in nadzornik Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) ves čas obveščen o stanju pri projektu, a leta 2009 ni opozoril, da bi lahko šlo karkoli narobe.Prav tako opozorilom ni prisluhnil Lahovnik.
- Da so Pahor, Lahovnik in Križanič "zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja ali pa celo namernih ravnanj (...) s tem državo oziroma javna sredstva izpostavili nesorazmernemu tveganju zaradi načina financiranja projekta in tveganju, ki je bilo povezano z nadaljnjim obstojem skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE) vključno s Premogovnikom Velenje".
- Da nosijo politično odgovornost tudi prva in druga vlada Janeza Janše ter tedanja tedanja poslanca SD Bojan Kontič in Srečko Meh, ki "sta pritiskala na državni zbor in vlade, da čim prej in brez strokovnega premisleka podprejo tako investicijo".
Zakaj s Pahorjem niso opravili razgovora
Na policiji o podrobnostih preiskave, ki so jo opravili, ne dajejo informacij. Toda med zbiranjem obvestil v tej zadevi očitno niso potrkali na vrata Boruta Pahorja. V kabinetu predsednika republike so nam namreč potrdili, da kriminalisti s Pahorjem niso opravili ne razgovora ne zaslišanja v zvezi s sumi kaznivih dejanj, ki jih je naznanil državni zbor.
O tem, kako so kriminalisti zbirali obvestila, nič ne ve niti Hanžek. "Nobene povratne informacije nimam, saj je uradni vlagatelj naznanil državni zbor. Nihče s policije pa se ni oglasil pri meni," nam je dejal Hanžek. Kot že omenjeno, na pojasnila specializiranega državnega tožilstva, ali bodo zahtevali dopolnitve poročila ali pa zadevo končali, še čakamo.
V SD stopili v bran Pahorju
Pri tem je treba spomniti na številne težave ob koncu dela parlamentarne komisije. Nekaj časa je kazalo, da državnemu zboru zaradi časovne stiske, ki je sledila odstopu tedanjega predsednika vlade Mira Cerarja in napovedi predčasnih volitev, ne bo uspelo ujeti roka za potrjevanje poročila. Komisiji se tako v enem primeru ni uspelo sestati zaradi pomanjkanja prostorov v državnem zboru.
Nato se je zapletalo pri sprejemanju sklepov v državnem zboru. Na pristojnem odboru so sklepu, ki je največjo politično odgovornost pripisoval Pahorjevi vladi, nasprotovali v SD, saj da daje premalo poudarka odgovornosti prve Janševe vlade, v obdobju katere se je projekt začel pripravljati. Pahor je sicer nekdanji dolgoletni predsednik SD, Križanič pa je še vedno član stranke.
V SMC so predlagali, da državni zbor policiji naznani sume kaznivega dejanja, za kar je glasovalo 59 poslancev.
Pozabljena zahteva o vlaganju tožb
Hkrati je državni zbor odhajajoči Cerarjevi vladi predlagal, da ta prek Slovenskega državnega holdinga (SDH) od HSE zahteva sprožitev postopka ugotavljanja odškodninske odgovornosti organov vodenja in nadzora v Teš in Premogovniku Velenje.
Tam so nam že pred časom pojasnili, da morebitnih tožb, ki so jih vložili proti nekdanjim odgovornim, ne razkrivajo. Po naših podatkih je premogovnik proti nekdanjemu predsedniku uprave Milanu Medvedu vložil le eno tožbo, v kateri mu je sodišče prve stopnje prisodilo plačilo 130 tisoč evrov škode. Šlo je za posel z zemljišči, ki ga je premogovnik sklenil z Mestno občino Velenje. Teš proti nekdanjemu direktorju Rotniku in drugim vodilnim v obdobju projekta ni vlagala tožb.
Poslanci so organe pregona še pozvali, da se seznanijo s poročili komisije in z vso dokumentacijo, pridobljeno med parlamentarno preiskavo zaradi sumov storitev kaznivih dejanj pri naložbi. Na predlog SMC je državni zbor naznanil tudi sum kaznivega dejanja krive izpovedbe za nekdanjega direktorja Teš Petra Dermola zaradi njegovega zaslišanja, na katerem je ta govoril o gradnji oziroma podaljšanju železniškega tira do Teš.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
