Kako sklad iz davčne oaze finančno izčrpava Kompas, našo največjo turistično agencijo

Kompas, največja turistična agencija na slovenskem trgu, je v finančnih in poslovnih težavah. Lani je odpustila več deset zaposlenih. Odpovedala in preložila je več potovanj, zaradi česar so morale njene stranke po več ur čakati na letališčih. Pred dnevi pa so iz Kompasa sporočili, da bodo v Sloveniji opustili prodajo storitev in zaprli poslovalnice. 

Še leta 2021, ko je Kompas dobil novega lastnika, so bile napovedi drugačne. Takrat je hrvaška skupina Fortenova, sicer tudi lastnica Mercatorja, prodala Kompas finančnemu skladu Springwater Capital s sedežem v Luksemburgu. Hrvati so poudarjali, da so za Kompas "našli odličnega strateškega partnerja, ki bo še naprej vlagal in krepil poslovanje". 

V zadnjih letih se je Kompas večkrat znašel na robu bankrota, pred katerim so ga reševali novi lastniki iz Luksemburga. Toda ti tega niso počeli z lastnimi finančnimi sredstvi, ampak kar z denarjem, ki so ga pred tem počrpali iz Kompasa in njegovih hčerinskih podjetij. 

To razkrivajo dokumenti iz Slovenije in več drugih držav, ki smo jih v zadnjih dneh pregledali in analizirali v uredništvu necenzurirano.si. Kaj vse se je torej dogajalo v Kompasu? In zakaj nekateri manevri luksemburškega sklada spominjajo na prakso nemških lastnikov propadle Adrie Airways?

Preberite še:
Zemljišče Darka Horvata ušlo bankam, denar pa v davčno oazo #foto

Lastniška hobotnica, ki sega do Bermudov 

Nesporno dejstvo je, da je Kompas novega lastnika dobil, ko je bil sam v zelo slabem poslovnem in finančnem stanju. Dodaten udarec za agencijo je bila epidemija, ki je prinesla prepoved potovanj in zaprtje javnega življenja. Leta 2020 so prihodki Kompasa zgrmeli s 76 na zgolj osem milijonov evrov, družba pa je ustvarila več kot šest milijonov evrov izgube.

V krizi je priložnost očitno videl finančni sklad Springwater Capital. Koliko je Fortenovi plačal za Kompas, uradno nikoli ni bilo znano. 

Toda več razkrivajo bilance skladovega podjetja Special Sits General Partner II. To je leta 2021 v Sloveniji ustanovilo družbo podjetje Adriatic Holdings Group, v katero so Luksemburžani vložili 2,7 milijona evrov. Ta je s tem denarjem najprej kupila slovenski, nato pa še hrvaški Kompas. 

Denar za nakup so zagotovili lastniki sklada, skriti za hobotnico številnih fizičnih in pravnih oseb, ki sega do Bermudov, britanskega ozemlja v Atlantskem oceanu. Kot je razvidno iz slovenskega registra dejanskih lastnikov, naj bi bila na koncu te hobotnice Martin Gruschka in Sandra Macaya iz sklada Springwater Capital.

Preberite še:
Trgovec z orožjem Nicholas Oman milijone iz vile na Bledu kanaliziral v davčno oazo

Krepili kapitalske rezerve, denar pa dobili iz Kompasa

Toda novi lastniki slovenskega Kompasa so že takoj po nakupu naleteli na težavo: 2,8 milijona evrov veliko luknjo v njegovem kapitalu. Zakrpali so jo tako, da so nanj prenesli hrvaški Kompas. S tem so kapital slovenskega Kompasa okrepili za štiri milijone evrov.

Leto dni pozneje so imeli enak problem. Kompas je leto 2022 kljub visoki rasti prihodkov ustvaril več kot dva milijona evrov izgube. Grozilo mu je, da bo moral razglasiti plačilno nesposobnost. Tej se je Springwater Capital izognil tako, da je Kompasu zagotovil štiri milijone evrov svežega kapitala in s tem okrepil njegove "kapitalske rezerve". 

Tu pridemo do bistva: da denarja za to operacijo niso zagotovili lastniki iz Luksemburga, ampak je ta prišel kar iz skupine Kompas. 

Bilance namreč razkrivajo, da si je prej omenjeno luksemburško podjetje Special Sits General Partner II tik pred koncem leta 2022 od različnih odvisnih družb skupaj izposodilo štiri milijone evrov, torej isti znesek, ki ga je kmalu zatem vplačalo v kapital. Ta denar mora vrniti šele leta 2029, zanj pa do takrat plačevati nekaj več kot dvoodstotne obresti. 

Preberite še:
Milijonsko premoženje iz davčne oaze se je po desetih letih vrnilo v Slovenijo

Kompas v težavah, direktorju pa 790 tisoč evrov prejemkov

Kdo vse je podjetju posodil denar, iz dokumentov ni razvidno. Toda ta je prišel iz poslovnega sistema Kompas. Hrvaški Kompas je tako v istem času lastniku iz Luksemburga posodil 400.000 evrov. Preostalih 3,6 milijona evrov pa so mu očitno zagotovile druge hčerinske družbe Kompasa.

Denar za reševanje Kompasa pa je prišel tudi iz Slovenije. Konec leta 2023 so lastniki iz Luksemburga znova iskali način, kako okrepiti kapital slovenskega Kompasa. To so naredili z več manevri:

1) Najprej so h Kompasu pripojili podjetje Adriatic Holdings Group. To je imelo še za okoli štiri milijone evrov obveznosti do hrvaške Fortenove, prejšnje lastnice Kompasa, a so jo Luksemburžani prepričali, da jim odpiše veliko večino tega dolga.

2) Nato so si iz hčerinskih podjetij izplačali nekaj manj kot dva milijona evrov dividend. Večino, kar 1,2 milijona evrov, je zagotovil danski Kompas, ki mu je pred tem praktično identičen znesek posodil slovenski Kompas. 

3) Konec leta 2023 je imel slovenski Kompas za 2,7 milijona evrov danih posojil podjetjem v skupini. Komu natančno in ali gre za lastnika iz Luksemburga, niso razkrili.

V istem letu so v nebo skočili tudi prejemki vodstva slovenskega Kompasa. Njegov dolgoletni direktor Lovorko Mamić je leta 2023 prejel za kar 790 tisoč evrov bruto prejemkov. To je štirikrat več kot v letu pred tem.

Kompasove poslovne in finančne težave so se nadaljevale tudi v prvi polovici lanskega leta. Zato je bila potrebna "zagotovitev dodatne likvidnosti od lastnika in z njim povezanih oseb v obliki kratkoročnega financiranja v znesku enega milijona evrov". V drugi polovici avgusta pa se je lastnik iz Luksemburga s pismom podpore obvezal pomoč zagotavljati še vsaj leto dni. 

Tudi Nemci za Adrio obljubljali svež kapital, ki ga nikoli ni bilo 

Opisani kapitalski manevri spominjajo na dogajanje pred bankrotom nekdanjega nacionalnega letalskega prevoznika Adria Airways. Leta 2016 ga je od slovenske države kupil nemški sklad 4K Invest, ki je obljubljal preporod Adrie Airways, a je v resnici poskrbel za njen klavrni propad. 

Tri leta pozneje je za Adrio Airways ostalo za več deset milijonov evrov dolgov do  dobaviteljev, lizinških družb, letališč, zaposlenih in drugih upnikov. Za skladom 4K Invest, ki je imel tudi podjetja v Luksemburgu, so izginile vse sledi.

Poznejši forenzični pregled poslovanja je potrdil, da so nekdanji lastniki in direktorji kršili stečajno zakonodajo, finančne težave Adrie Airways pa reševali s spornimi računovodskimi triki. Nekdanji glavni direktor Adrie Arno Schuster in še trije obdolženci so v kazenskem postopku pred sodiščem, proti njim pa je stečajni upravitelj Adrie Airways Janez Pustatičnik vložil še 78 milijonov evrov vredno odškodninsko tožbo.