Kakovosten vir informacij, odklenjen za vse!
Podprite naše delo

Podgoršku za vodenje kmetijske zbornice višja plača, kmetom pa val izvršb

Kmetijska zbornica, ki se je pod novim vodstvom spremenila v politično trdnjavo SDS, je imela lani rekordne rezultate. Tudi zaradi dvakrat večjega števila izvršb, ki jih je vložila proti kmetom.

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic
četrtek, 17. 9. 2026, 05:55


jože podgoršek.jpg
Jože Podgoršek (na fotografiji) je kmete vodil na proteste proti prejšnji vladi. Hkrati je Kmetijsko-gozdarska zbornica pod njegovim vodstvom proti istim kmetom sprožila rekordno število izvršb zaradi neplačanega prispevka.
Sa.R.

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), ki ima okoli 110.000 članov in jo vodi Jože Podgoršek (SDS), je lani proti kmetom sprožila rekordno število izterjav zaradi neplačanega zborničnega prispevka.

Kot je razvidno iz letnega poročila KGZS, so izdali kar 3.191 novih sklepov o izvršbi na denarna sredstva in prejemke dolžnikov. Za primerjavo: leta 2024 jih je bilo 1.434. Število izvršb se je torej v enem letu več kot podvojilo. Večinoma so bili tarča kmeti, ki so po zakonu obvezni člani zbornice in zato tudi zavezanci za plačevanje prispevka.

Medtem se je zbornici godilo precej bolje. Lani je dosegla najboljši poslovni rezultat v zgodovini. Ustvarila je približno pol milijona evrov dobička oziroma presežka prihodkov nad odhodki. Ob tem je imela od prej zajeten kup rezerv: na bančnih računih in v okviru državnega zakladniškega sistema je imela konec lanskega leta za več kot tri milijone evrov denarnih sredstev.

Hkrati so se občutno zvišale tudi plače zaposlenih na zbornici. Njihova osnovna bruto plača je bila skoraj 500 evrov višja kot leta 2024. Višji so bili tudi prejemki vodstva zbornice, na čelu s predsednikom Jožetom Podgorškom.

Zakaj so torej v zbornici množično vlagali izvršbe? In kako se je ta v zadnjih dveh letih spremenila v politično trdnjavo SDS?

kmetijska nafta.png
Močno se je podražila tudi kmečka nafta.
pixabay

Preberite še:
Prevozniki »krvaveli« in pomagali zamenjati oblast, zdaj dobivajo nagrado

SDS prevzela zbornico, ta začela navijati za zamenjavo oblasti

KGZS je dolga leta veljala za trdnjavo Slovenske ljudske stranke (SLS). Tam so delali številni njeni kadri, vodil pa jo je nekdanji poslanec SLS Roman Žveglič. Konec leta 2024 pa je prišlo do preobrata. Zbornico je prevzela stranka SDS.

Na volitvah, ki se jih je udeležilo vsega okoli deset odstotkov volilnih upravičencev, je prevlado v svetu KGZS dobil Forum za kmetijstvo in podeželje, ki deluje pod okriljem SDS. Za predsednika zbornice so nato izvolili Podgorška, nekdanjega ministra za kmetijstvo v tretji Janševi vladi, ki je danes član strokovnega sveta SDS.

Takoj po zamenjavi oblasti se je zbornica, ki je prej delovala kot stanovska organizacija kmetov, spremenila v pomembnega političnega zaveznika SDS, ki je nastopala kot glasen nasprotnik ministrstva za kmetijstvo in takratne vlade.

KGZS je sodelovala pri organizaciji »vseslovenskih kmečkih protestov« proti vladi Roberta Goloba. Kmetje so zahtevali takojšnje ukrepanje države in opozarjali na vedno težje razmere v kmetijstvu. Motile so jih tudi visoke cene goriva, čeprav so bile tedaj bistveno nižje kot pod zdajšnjo Janševo vlado.

kmecki protest kmetje 2026 pl.jpg
KGZS je pod vodstvom Podgorška v času prejšnje vlade organizirala kmečke proteste pred državnim zborom.
Primož Lavre

Preberite še:
Vrnitev Mateja Lahovnika: za nagrado ga pošiljajo v državno razvojno banko

Podgoršek zlobiral umik predloga za odpravo obveznega članstva

Zato so se pojavili pozivi k ukinitvi obveznega članstva v KGZS. Koalicijski poslanci so spomladi 2025 vložili novelo zakona, s katero so predlagali prostovoljno članstvo v zbornici. Kmetje in druga podjetja bi se tako sami odločili, ali želijo biti njeni člani in jo financirati.

Predlog je v KGZS sprožil oster odpor. Vodstvo zbornice je opozarjalo, da bi ukinitev obveznega članstva ogrozila njeno delovanje in financiranje. Zelo aktiven je bil tudi predsednik Jože Podgoršek. Hodil je do poslancev in jih prepričeval, da bi bila ta sprememba za zbornico pogubna.

Pri tem je bil uspešen. Koalicija je prvotni predlog omilila: obvezno članstvo je ukinila za pravne osebe, ne pa tudi za fizične osebe, torej za kmete. Prav slednji predstavljajo veliko večino članov in veliko večino prihodkov KGZS iz zborničnega prispevka.

Preberite še:
Kmetje, prevozniki in podjetniki protestirajo. In potem se zbudim iz sanj

Za nazaj sprožili izvršbe, ki so jih ustavili zaradi poplav?

Medtem ko se je KGZS borila za ohranitev obveznega članstva, je v letu 2025 močno pospešila tudi izterjavo neplačanega zborničnega prispevka. Število novih sklepov o izvršbi se je namreč več kot podvojilo: s 1.434 v letu 2024 na 3.191 v letu 2025.

kgzs
KGZS je lani zbrala bistveno več zborničnega prispevka kot leta 2024.
KGZS

Razlog ni bil le en. Kot pojasnjujejo v zbornici, so bili v začetku leta 2025 izdani sklepi za neplačani prispevek iz leta 2022. Drugi val je sledil oktobra 2025, ko je zbornica izvedla še izterjavo za leto 2023. Za zamik izvršb za leto 2022 naj bi se v KGZS odločili zaradi izvedbe volitev v organe zbornice jeseni 2024.

Toda pregled dogajanja v prejšnjih letih pokaže drugačno sliko. KGZS naj bi izvršbe za leto 2022 zamaknila zaradi posledic poplav leta 2023, ki so močno prizadele kmete. To pomeni, da je zbornica izvršbe za neplačani prispevek iz leta 2022 najprej odložila, nato pa jih je v letu 2025 začela izvajati za nazaj.

Za dodatna pojasnila smo se včeraj obrnili na KGZS, kjer pa so nam odgovore na vprašanja zaradi odsotnosti odgovornih obljubili za prihodnji teden.

Visoko zvišanje plač na zbornici

Izterjave so v vsakem primeru prispevale k rekordnemu obsegu prihodkov KGZS. Ti so se v letu 2025 povečali s 4,5 na 5,3 milijona evrov in so bili za kar 350 tisoč evrov višji od načrtovanih. Samo od fizičnih oseb, torej kmetov, so zbrali za kar 559 tisoč evrov oziroma 22 odstotkov več zborničnih prispevkov.

kgzs, joze-podgorsek
Zvišali so se tudi prejemki vodstva KGZS.
Portal plač JS

Najvišji doslej so bili tudi odhodki. Stroški dela, za katere je šlo nekaj manj kot tri milijone evrov, so bili nekaj odstotkov nižji. A se je istočasno znižalo število zaposlenih (po obračunanih urah), z 59 na 55. Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega za redno delo, brez boleznin in nadomestil plač, je v lanskem letu znašala 3.415 evrov. Leto prej je ta številka znašala 2.944 evrov. Rast je bila torej kar 16-odstotna.

Za primerjavo: povprečna slovenska mesečna bruto plača se je v lanskem letu zvišala s 2.395 na 2.536 evra, torej za slabih šest odstotkov.

Kolikšni so bili prejemki vodstva zbornice na čelu s Podgorškom, v letnem poročilu niso razkrili. Iz portala plač v javnem sektorju pa je razvidno, da je predsednik zbornice maja 2025 prejel 4.988 evrov bruto plačila, maja letos pa 5.208 evrov bruto. Za podoben znesek se je zvišala tudi plača direktorja KGZS Martina Mavsarja. Oba sta za mesec april od zbornice prejela še 1.632 evrov dodatka oziroma »drugih dohodkov iz delovnega razmerja«. 

Podprite Necenzurirano.si

Podpora kakovostnemu novinarstvu pomeni vlaganje v medijski prostor, kjer so informacije preverjene, kontekst jasen in javni interes na prvem mestu.

Podprite naše delo