Razkrivamo: Stevanović vložil zakon, ki ga je pisal lastnik zasebne klinike

Predlog zakona o pacientovih pravicah, pisan na kožo zasebnim klinikam, ki ga je v zakonodajno proceduro vložil predsednik državnega zbora in šef stranke Resni.ca Zoran Stevanović, je nastal v eni od največjih slovenskih zasebnih klinik.

To je razvidno iz lastnosti omenjenega dokumenta. Kot avtor je namreč naveden Gorazd Perenič, nekdanji državni sekretar, zdaj pa lastnik podjetja Studio R, ki zaposluje več deset družinskih zdravnikov. V lanskem letu je ustvarilo rekordnih več kot štiri milijone evrov prihodkov, veliko večino na račun Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Kljub temu komajda posluje pozitivno.

In prav klinikam, kot je Pereničeva, bo najbolj koristil predlog zakona, ki ga je konec prejšnjega tedna vložil Stevanović. Uvaja tako imenovani zdravstveni bon, ki bi ga lahko tisti brez osebnega zdravnika unovčili pri katerem koli zdravniku, tudi zasebniku. Ta bi jim lahko predpisoval zdravila in odrejal bolniški stalež. 

In kar je ključno: to bi zasebnikom čez noč odprlo pot do več kot 100.000 novih pacientov in enormne količine dodatnega denarja iz javne blagajne. V dokumentu sicer nikjer ni navedeno, da bi Perenič sodeloval pri pisanju novele.

Zakaj Pereničeva klinika nujno potrebuje dodaten denar? In kje ti resnici nastaja zakonodaja, ki jo uradno vlagajo poslanci?

Preberite še:
Mariborski radiologi so le začetek. Pravo ropanje naših žepov šele sledi.

Korist za zasebnike pod pretvezo varovanja javnih sredstev

Novelo zakona je v imenu Resni.ce predstavljala njena vidna članica in kandidatka za predsednico države Sabina Senčar, sicer ginekologinja. Poudarila je, da bi izboljšala dostopnost do zdravnika za ljudi brez izbranega osebnega zdravnika.

Predlagani zdravstveni bon bi omogočil, da bi pacient, če mu sistem pravočasno ne zagotovi zdravnika, tega lahko poiskal pri katerem koli izvajalcu. Kot prednost je izpostavljala tudi skrajševanje čakalnih dob, saj bi sistem pacientom zagotovil hitrejšo obravnavo in več možnosti izbire.

Senčarjeva je trdila tudi, da bi predlog prinesel več nadzora nad delovanjem zdravstva, bolj smotrno uporabo javnih sredstev in spremembe, ki bi po njenem mnenju izboljšale organizacijo sistema.

Toda ob tem so se pojavljali očitki, da bi novela lahko koristila predvsem zasebnikom, saj bi zdravstveni bon omogočal koriščenje storitev tudi pri zasebnih izvajalcih, kar bi pomenilo preusmerjanje javnega denarja v zasebni sektor.

»Pisal sem zakon, a le manjši del«

To zdaj potrjujejo podatki o tem, kdo je v ozadju nastajanja predloga zakona. 

»Sodeloval sem pri njegovi pripravi,« je za necenzurirano.si potrdil Perenič, a obenem poudaril, da »le v manjšem delu«. Na vprašanje, kateri del novele točno je pisal, pa je odvrnil, da je pri celotnem postopku sodeloval kot pravnik. Pomagal naj bi pri oblikovanju posameznih členov.

S tem, da bi morali to v Resni.ci razkriti zaradi konflikta interesa, se Perenič ne strinja. Zagotavlja, da njegova podjetja ne bodo novačila neopredeljenih pacientov in se potegovala za zdravstvene bone. Po njegovih besedah od ZZZS kot koncesionarji na pacienta prejmejo od dva do trikrat več sredstev, kot znaša vrednost zdravstvenega bona.

V noveli zakona sicer ni nikjer navedeno, kolikšno dodatno obremenitev za javno zdravstveno blagajno bi predstavljala uvedba zdravstvenega bona. Njegova vrednost naj bi sicer znašala med 150 in 300 evrov na leto. Tega bi torej lahko pacienti unovčili pri zasebnikih.

Ob tem je Perenič dodal, da so bili poleg njega v pripravo predloga vključeni tudi sindikati in organizacije za pacientove pravice.

Preberite še:
To je Stevanovićev zaupnik, ki je k Resni.ci pripeljal brata Aksalić

Vse več prihodkov in minimalni dobiček

Kot omenjeno, je Perenič lastnik podjetja Studio R. Gre za zasebno zdravstveno ustanovo, ki deluje na področju družinske medicine. Ima koncesijo in obravnava paciente v več enotah, med drugim v Horjulu, Komendi in na Vrhniki.

V letu 2022 je ustvarilo 1,5 milijona evrov prihodkov, v lanskem letu pa je bilo teh že za nekaj več kot štiri milijone evrov. Od tega je od ZZZS prejelo okoli 3,5 milijona evrov, torej skoraj 90 odstotkov. Ob tem se je število zaposlenih povečalo na okoli 40.

Kljub vse večjemu obsegu prihodkov imajo težave z zagotavljanjem dobičkonosnosti. V letu 2024 so ustvarili nekaj tisoč evrov izgube, lani pa slabih 40 tisoč evrov dobička. Pereničevo podjetje Medsy, prek katerega obvladuje Studio R, je imelo medtem aprila letos blokirane račune.

Studio R je januarja letos okoli 26.000 pacientov, ki so opredeljeni v njihovih ambulantah, obvestil, da ordinacije zaradi varčevanja ZZZS in zmanjševanja pravic načrtujejo uvedbo samoplačniških paketov. Tako bi morali doplačevati za laboratorijske in druge diagnostične storitve.

Na ZZZS so takšne navedbe zavrnili in sporočili, da gre za zavajajoče obvestilo. "Morebitno zaračunavanje doplačil k storitvam, ki jih v ordinacijskem času ambulante zagotavlja ZZZS, bi predstavljalo kršitev pravic zavarovanih oseb," so za necenzurirano.si pojasnili na ZZZS.

Preberite še:
Poslancu Mijiču z neba padlo 30 tisočakov: kdo bo pokril dolgove do Fursa?

Pacienti opozarjajo na nedosegljivost Pereničevih ambulant

Gorazd Perenič je tudi največji lastnik Skupinske prakse, ki povezuje mrežo zasebnih ambulant in jo vodi Lucija Puc Perenič. Njen član je tudi Studio R. Skupinska praksa se že dlje časa sooča z očitki, da pacientom ne zagotavlja osnovnega standarda družinske medicine. 

Največ pritožb leti na praktično nedosegljivost ambulant. Pacienti poročajo, da se na telefone in elektronsko pošto ne odzivajo, bolniške staleže in recepte pa urejajo z velikimi zamudami ali sploh ne. Velik problem je tudi, da pacienti pogosto sploh ne pridejo do svojega osebnega zdravnika. Namesto neposrednega stika komunicirajo s klicnim centrom ali administracijo, na pregledih pa jih obravnavajo različni zdravniki.

Pacienti opozarjajo tudi na nespoštljivo komunikacijo, odslavljanje, otežen dostop do zdravstvene dokumentacije in pritisk, naj vse urejajo digitalno, čeprav številni, predvsem starejši, tega ne zmorejo.

Na nepravilnosti že več let opozarjajo zastopniki pacientovih pravic, prijave pa obravnavajo zdravstveni inšpektorat, ZZZS, Zdravniška zbornica in ministrstvo za zdravje. Inšpektorat je v nekaterih primerih že ugotovil nepravilnosti zaradi neodzivnosti ambulant in odredil njihovo odpravo, odprtih pa ostaja še več postopkov.

Vodstvo Skupinske prakse očitke zavrača. Trdijo, da je resničnih pritožb malo, večino težav pa pripisujejo preobremenjenemu zdravstvenemu sistemu in neutemeljenim pričakovanjem pacientov. 

Preberite še:
Stevanovićevi triki: Mijiču kupuje čas in ga brani z lažnimi obtožbami

Obsojen zaradi spolnega nadlegovanja 

Gorazd Perenič je sicer nekdanji državni sekretar na ministrstvu za javno upravo v času prve Janševe vlade, ko je bil minister Gregor Virant. Pozneje se je ukvarjal s podjetništvom in svetovanjem. 

V javnosti je najbolj znan zaradi afere, povezane z obtožbami nekdanjih sodelavk o spolnem nadlegovanju in zlorabi položaja, pri kateri se je v medijih pogosto omenjalo tudi »šeškanje«. Perenič je očitke zavračal in trdil, da je šlo za sporazumna razmerja, vendar je bil leta 2011 na prvi stopnji spoznan za krivega kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, sodba pa je bila leta 2012 pravnomočno potrjena. 

Njegovo ime se je znova pojavilo v javnosti leta 2023, ko so ga študentke prijavile zaradi očitkov o spolnem nadlegovanju in neprimernem vedenju v njegovem podjetju. Perenič je tudi te očitke zanikal.