V začetku meseca je Holding Slovenske elektrarne (HSE) zmagal v pomembni sodni bitki. Po več kot desetletju je namreč dobil prvega od dveh arbitražnih sporov zaradi elektrike iz Termoelektrarne Ugljevik v srbskem delu Bosne in Hercegovine, ki jo je plačal, a nikoli dobil. Odločitev mednarodnega arbitražnega sodišča v Beogradu je HSE prinesla 67 milijonov evrov. To pomeni, da ima HSE precej dobre možnosti za zmago v drugem, precej večjem sporu, v katerem od BiH zahteva vračilo več kot 700 milijonov evrov.
Toda ti milijoni so pred časom vzbudili tudi apetite ljudi, ki so imeli odlične zveze tako pri nekdanjemu predsedniku vlade Janezu Janši kot v Republiki srbski.
V začetku leta 2021, še pred odločitvijo arbitražnega sodišča, je tako HSE obiskal Stanislav Koljančić, poslovnež iz Banjaluke, ki ima v srbskem delu BiH v lasti gradbeno podjetje in kamnolom. Po informacijah iz več med seboj nepovezanih virov se je zanimal za odkup terjatev iz tožb, ki jih je HSE vložil proti BiH. Na več sestankov s takratno upravo HSE, ki jo je vodil Viktor Vračar, je prišel skupaj s predstavniki italijanske skupine Metalleghe, ki ima v BiH v lasti tovarno za proizvodnjo silicijevega jekla.
Zakaj so Italijani ocenili, da v pogovorih potrebujejo pomoč posrednika iz Banjaluke, uradno ni znano. Toda očitno so dobro vedeli, kaj je dodana vrednost, ki jo v pogovore prinaša Koljančić. Gre namreč za ključnega uradnega financerja Roka Snežiča, Janševega osebnega prijatelja in svetovalca, ki poslovno že vrsto let deluje v Banjaluki.
Kako so torej ljudje, povezani s Snežičem, želeli priti do milijonov, ki jih bo zdaj dobil HSE?
Preberite še:
Policija, KPK & Co., se boste lotili Snežiča in HSE?
Tožba, vredna 758 milijonov evrov
Jedro spora med HSE in BiH sega v 80. leta prejšnjega stoletja. Takrat je družba Elektrogospodarstvo Slovenije, ki je združevala republiško energetiko, pospešeno iskala nove vire električne energije za slovensko indutrijo, zato se je odločila sofinancirati gradnjo termoelektrarne v Ugljeviku na severovzhodu BiH. Ta je začela delovati leta 1985. Po dogovoru bi moralo Elektrogospodarstvo Slovenije v zameno za vlaganja prejemati tretjino električne energije, proizvedene v novi elektrarni.
Toda v Slovenijo nikoli nista prišla ne elektrika ne denar. Najprej zaradi vojne, ki je prekinila daljnovodne povezave med BiH in Slovenijo, nato pa zaradi oblasti v Republiki srbski, ki so se temu upirale. Po več neuspelih dogovorih in sodni izterjavi je HSE leta 2015 sprožil spor pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov pri Svetovni banki v Washingtonu. Skupaj je zahteval 758 milijonov evrov - za nedobavljeno elektriko, denar, vložen v gradnjo TE Ugljevik, in odškodnino za koriščenje skupnih sredstev.
V Republiki srbski so zahteve ves čas zavračali kot "brezpredmetne", v ozadju pa so si ves čas prizadevali, da bi slovenska stran odstopila od spora. Najboljšo priložnost za to so očitno videli po tem, ko je na oblast prišel Janša.
V zadnjih letih je namreč prvak SDS z Miloradom Dodikom, nekdanjim srbskim članom predsedstva BiH, zdaj pa predsednikom Republikom srbske, spletel zelo dobre odnose. Jeseni 2021 ga je Dodik obiskal v Ljubljani. Že pred tem so Janševi ljudje v mednarodnih političnih krogih pomagali širiti neuradni diplomatski dokument ("non paper" v angl.), ki je predvidel združitev Republike srbske s Srbijo. Dodika in Janšo druži tudi prijateljstvo s predsednikom madžarske vlade Viktorjem Orbanom.
Preberite še:
Pod Janševo vlado do sanjskih provizij z državnimi podjetji
Ko na HSE pride Snežičev prijatelj iz Banjaluke
Po naših informacijah je Koljančić z Italijani prvič obiskal HSE v začetku leta 2021. Že takrat je na mizo padla tudi prva ponudba. V zameno za 120 milijonov evrov bi HSE odstopil od vseh zahtevkov in arbitražnega spora.
To bi pomenilo, da bi novi lastniki zahtevkov postali Italijani in Koljančić. Ti bi se lahko odločili, da bodisi od spora glede Ugljevika odstopijo bodisi ga nadaljujejo. Druga možnost jim je odpirala vrata do sanjskega razpleta. Če bi arbitražno sodišče v sporu recimo prisodilo, da mora BiH plačati 400 milijonov evrov, bi Italijani in Koljančić v relativno kratkem času s poslom ustvarili štirikratni dobiček.
Tudi zato naj bi takšnemu dogovoru nasprotovalo več strokovnih služb na HSE. Med uslužbenci je prevladalo mnenje, da ima holding zelo dobre možnosti za uspeh na arbitraži, zato bi se ob morebitnem sprejetju ponudbe potencialno odrekel več sto milijonom evrov denarja. Glede na razplet prvega od sporov se je izkazalo, da so imeli prav.
A pogovori so šli vseeno naprej. Upravo je takrat vodil Viktor Vračar, ki za pojasnila v zadnjih dneh ni bil dosegljiv. Ne HSE ne nihče od ostalih vpletenih uradno o pogovorih ni želel govoriti. Kot smo izvedeli, so Italijani želeli z odkupom zahtevkov priti tudi do elektrike iz Ugljevika za svoje proizvodne obrate v Jajcu in Mrkonjić gradu, ki bi jo kupovali po vnaprej dogovorjeni ugodni ceni. S HSE so podpisali sporazum o nerazkrivanju podatkov. Šele v začetku leta 2022, ko so šle cene električne energije po Evropi v nebo, so se pogovori zaustavili.
Preberite še:
Državni HSE plačuje Snežičeve tožbe proti novinarjem in opoziciji
Dal posojilo za Snežičevo vilo in zanj lobiral pri ministru
Ključno vprašanje je, kaj je na pogovorih počel Koljančić? Jasno je bilo, pravijo viri, da je prišel z določenimi zagotovili oblasti v Republiki srbski. Po nekaterih informacijah bi bil sam oziroma eno od njegovih podjetij iz BiH tudi uradni kupec zahtevkov HSE do Ugljevika, a tega ni mogoče preveriti.
Toda v vsakem primeru je imel Koljančić tudi tesne vezi s Snežičem. Že pred časom smo razkrili, da je Koljančić njegovi soprogi Klavdiji Snežič posodil 150.000 evrov za nakup gradbene parcele v elitnem predelu Mariboru, na kateri gradi novo vilo. To je storil konec leta 2020, še pred pogovori o Ugljeviku. 100.000 evrov ji je nakazal na bančni račun, preostalih 50.000 evrov pa izročil v gotovini.
V istem času je Koljančić Snežiču pomagal reševati tudi težave v BiH. V zadnjih dneh leta so namreč Snežiču oblasti v Sarajevu prepovedale vstop v BiH, saj da ogroža gospodarsko in nacionalno varnost države. Takrat naj bi Koljančić skušal prepričati nekatere tamkajšnje politike, da bi Snežiču dovolili prehod meje. Po informacijah virov iz BiH je bil med njimi tudi nekdanji minister za varnost BiH Dragan Mektić. V pogovoru za tamkajšnji portal Istraga.ba je Koljančić ob vprašanju, ali pozna Snežiča, dejal le, "zakaj bi vam to odgovarjal", in prekinil telefonsko zvezo.
Ni skrivnost, da je imel Snežič v času nekdanje vlade zelo dobre osebne odnose z vrhom HSE. Viktorja Vračarja, ki je bil na položaj prvega moža HSE s polnim mandatom postavljen jeseni 2020, so le nekaj dni po imenovanju videli na sedežu SDS v Ljubljani. Po poročanju medijev se je Vračar večkrat srečal s Snežičem, obiskal pa ga je celo v hrvaškem Novigradu.
Januarja 2021, nekaj mesecev po imenovanju Vračarja na čelo HSE, je sklenil 200 tisoč evrov vredno pogodbo z odvetniško pisarno Ketiš, Janžekovič in partnerji iz Maribora, ki v številnih sodnih postopkih zastopa Snežiča. Uradni razlog je bila pomoč pri odkrivanju prevar, omenjena pisarna pa je v letu 2021 prejela 67.344 evrov z DDV.
