Prijateljski odnosi in dogovarjanje o večmilijonskih poslih med ministrom za okolje Andrejem Vizjakom in predsednikom uprave DZS Bojanom Petanom, ki so jih ta teden razkrili zvočni posnetki, objavljeni v oddaji 24ur zvečer, niso le stvar preteklosti.
Danes razkrivamo novo Vizjakovo darilo Petanu. V času te vlade je namreč družbi Terme Čatež, ki je v lasti DZS, omogočil črpanje ogromnih dodatnih količin termalne vode. S tem je šel na roke Petanu, ki za Terme Čatež že dlje časa išče kupca. Toda odločitev Vizjakovega ministrstva je v nasprotju z dosedanjo okoljsko politiko in opozorili pristojnih. Z velikanskim povečanjem črpanja termalne vode pa se močno povečuje tveganje izsušitve podzemne shrambe vode na območju Brežic, ki je na najnižji ravni v zgodovini.
Preberite še:
Vizjak medijskemu mogotcu: Zakaj bi plačeval davke? #posnetki
Ko Vizjak obišče Čatež, se Petanu izpolni želja
Andrej Vizjak je vodenje ministrstva za okolje prevzel sredi marca lani. Iz registra lobističnih stikov je razvidno, da je že štiri mesece pozneje, 28. julija lani, obiskal Terme Čatež, enega največjih porabnikov termalne vode v državi. Tam so mu predstavili pobudo za spremembo koncesije za njeno črpanje. V Termah Čatež, ki jih vodi Petan, so ministrstvo zaprosili za dovoljenje za povečanje količin vode iz obstoječih vrtin z 250.000 na 1,1 milijona kubičnih metrov na leto.
Pojasnila o Vizjakovem obisku Term Čatež so nam na ministrstvu obljubili za danes. Že v sredo nam na vprašanje, kolikokrat se je minister v času mandata te vlade sestal s Petanom, niso odgovorili. Toda v Termah Čatež so imeli srečo. Ne le, da se Vizjak po podatkih o lobističnih stikih v svojem mandatu ni ločeno sestal z nobenim od direktorjev drugih zdraviliško-termalnih kompleksov. Na ministrstvu so željo Term Čatež hitro izpolnili. Že slab mesec dni pozneje po obisku je ministrstvo za okolje pripravilo novo, popravljeno različico koncesije, ki jo je vlada potrdila.
Letos poleti so se v Termah Čatež ponovno obrnili na Vizjaka, ki se je s Petanom pred 14 leti dogovarjal o obvladovanju te družbe. Ministrstvo je objavilo javni razpis za podelitev še ene koncesije, tokrat za letno črpanje dodatnih 400.000 kubičnih metrov vode iz nove vrtine. Kot edini so se prijavili v Termah Čatež in dobili koncesijo. To pomeni, da lahko v Čatežu po novem črpajo 1,5 milijona kubičnih metrov vode na leto - šestkrat več kot pred tem.
Preberite še:
Vse afere in sporni posli ministra Vizjaka
Ko pri ministru povozijo vladne uredbe
A tu se zgodba šele začne. Vizjak je namreč Petanu ugodil kljub temu, da njegovo lastno ministrstvo že vrsto let opozarja na kritične razmere na področju rabe geotermalne vode na območju Čateža. Še več, povečanje obstoječe in podelitev nove koncesije sta celo v nasprotju z vladnimi uredbami in načrti ministrstva na področju urejanja voda.
Tako veljavna uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja izrecno določa, da se lahko nove koncesije za izkoriščanje termalne vode v Krško-brežiškem bazenu, kjer se nahajajo Terme Čatež, podelijo samo na podlagi ugotovitev, da trend gladine termalne vode ni več padajoč. To pomeni, da je povečanje količin črpanja možno samo v primeru rabe vode za ogrevanje, ne pa za kopanje, in še to pod pogojem, da zdravilišča zgradijo tako imenovane reinjekcijske vrtine, s katerimi se odvzeta voda vrača nazaj v vodonosnik. Da je treba pri podelitvi koncesij za nove vrtine ali povečanje črpanja vode iz obstoječih vrtin upoštevati ta pogoj, je vlada opozorila tudi v poročilu o izvajanju ukrepov obvladovanja voda iz lanskega leta. V njem opozarjajo tudi na "visoko tveganje za ohranjanje dobrega stanja v Krško-brežiški termalni vodi".
Toda v vladni uredbi, na podlagi katere so Terme Čatež dobile popravljeno koncesijo in celo novo koncesijo, ni mogoče najti pogoja, da bi moral koncesionar vračati vodo v vrtino. Zakaj ne, ni znano. Iz dokumentov je razvidno tudi, da so v Termah Čatež dovoljenje za povečanje črpanja termalne vode dobili, ne da bi morali predložiti dokazila, da se gladina podzemne shrambe vode na tem območju viša. Na ministrstvu so se zadovoljili z dokazili iz konca devetdesetih let prejšnjega stoletja in strokovnim mnenjem Geološkega zavoda Slovenije iz leta 2012, ko na tistem območju sploh še ni bilo državnega monitoringa.
Preberite še:
Novo vlado čaka minsko polje #kolumna
Črpali so več vode, kot bi jo smeli
Da so se pod Vizjakom pogoji za povečanje črpanja termalne vode naenkrat močno zrahljali, dokazuje primer iz leta 2019. Takrat je družba Sava Turizem na ministrstvo za okolje in prostor vložila pobudo za povečanje obsega koncesije za kopališče Terme Banovci. Ministrstvo, ki ga je takrat vodil Jure Leben, jim je odgovorilo, da povečanje črpanja količin vode ni možno. Zakaj ne? Kot so pojasnili, se lahko pravice za rabo vode za izkoriščanje termalne vode podelijo le, če gladina podzemne vode ne pada, pri čemer se stanje na območju Prekmurja ni izboljševalo.
V zadnjih desetletjih so se sicer hidrološke razmere na širšem območju Čateža občutno poslabšale. Tudi zato, ker so v Termah Čatež črpali bistveno večje količine termalne vode od dovoljenih po koncesijski pogodbi. Čeprav so imeli dovoljenje za črpanje 250.000 kubičnih metrov vode, so v resnici še v letu 2019 načrpali kar 800.000 kubičnih metrov vode, torej trikrat več od tega, kolikor bi lahko. Zaradi tega so imeli velike težave z okoljsko inšpekcijo.
Več sogovornikov nam je včeraj potrdilo, da gre pri Vizjakovem darilu vsaj deloma tudi za legalizacijo večletnega nezakonitega stanja. V Termah Čatež so večje količine termalne vode neovirano črpali kljub pomanjkanju podatkov, ki bi razkrili dejansko stanje v podzemni shrambi vode, in opozorilom ministrstva, da gre za negospodarno izkoriščanje. Prvi monitoring je bil po naših informacijah vzpostavljen šele pred dobrim letom dni, torej v času izbruha epidemije koronavirusa. Takrat so bila zdravilišča zaprta za obiskovalce, o čemer priča tudi manjša poraba termalne vode. V lanskem letu so v Termah Čatež porabili "le" 500.000 kubičnih metrov.
Preberite še:
Padlo je Grosuplje. Vizjak (še) ne bo.
Stroka: Če se bo več črpalo, bo vode manj
Dr. Nina Rman z Geološkega zavoda Slovenije poudarja, da se je trend zniževanja gladine podzemne vode na območju Krško-brežiškega bazena v zadnjih letih upočasnil: "Menimo, da se postopno kaže stabilizacija gladine. Potrdilo se jo bo lahko sedaj, ko imajo koncesijo in vse potrebne merilce, z opazovanjem v naslednjih letih." A pri tem opozarja, da "je seveda pričakovati nadaljnje zniževanje gladine, če bi se količine odvzema glede na pretekla leta povečale, kar bo zahtevalo omejitve črpanja".
Zdravilišča državi ne plačujejo le za porabljeno vodo, ampak tudi za količino, ki jo imajo rezervirano po koncesijski pogodbi. V njihovem interesu torej je, da si rezervirajo natanko toliko vode, kot je dejansko potrebujejo. V Termah Čatež morajo v skladu s koncesijsko pogodbo sproti spremljati gladino termalne vode.
Toda podatke o dogajanju na javni agenciji za okolje (Arso) dejansko zberejo in analizirajo marca za preteklo leto. Tako bi se lahko zgodilo, da bi bili v Čatežu prisiljeni omejiti črpanje termalne vode dolgo po tem, ko bi prešli kritično mejo oziroma bi iz vrtine že začela pritekati hladna voda. "Če bi črpali, kolikor lahko po koncesiji, in bi se nato ugotovilo, da to povzroča prevelika znižanja gladine in s tem slabšanje količinskega stanja, bi se jim koncesija ustrezno prilagodila, dovoljene količine pa bi se zmanjšale," opozarja dr. Nina Rman.
Nove koncesije le za Petana in Pukšičev projekt
Vlada Janeza Janše je v dobrem letu dni in pol izdala le dve novi uredbi za izdajo koncesije za rabo termalne vode za kopališko dejavnost. Prvo je dobil Petan, drugo pa družba Terme Gaja. Gre za 60 milijonov evrov vreden projekt izgradnje luksuznega hotelskega kompleksa, ki ga že več kot desetletje snuje župan občine Destrnik Franc Pukšič, nekdanji poslanec SDS. Večino finančnih virov naj bi zagotovil skrivnostni zunanji investitor.
