V slovenski javnosti še vedno odmeva razkritje oddaje 24ur Zvečer, kjer so objavili posnetke pogovora iz leta 2007, v katerem se aktualni minister za okolje Andrej Vizjak s prvim možem DZS Bojanom Petanom dogovarja o obvladovanju Term Čatež.
V pogovoru Vizjak kot takratni minister za gospodarstvo odkrito nagovarja Petana, naj ne izpelje ene od transakcij z delnicami, saj bo moral plačati davek. S tem bi po Vizjakovem mnenju "metal denar stran", kar bi bilo "glupo". Takšno ravnanje javnega funkcionarja je za Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) "absolutno nesprejemljivo". "Kakršno koli napeljevanje h kršitvi zakonskih določb ali drugih veljavnih pravnih aktov je za javnega funkcionarja nedopustno. Od najvišjih funkcionarjev se pričakuje zakonito in odgovorno ravnanje," so včeraj sporočili iz KPK, ki jo vodi Robert Šumi.
Čeprav so na KPK poudarili, da zadeve ne morejo obravnavati, ker je starejša od petih let, pa posnetek krepi sume, da je šlo pri Vizjakovih dejanjih za korupcijo. Po definiciji je namreč korupcija vsaka kršitev dolžnega ravnanja z namenom pridobiti korist zase ali za drugega. Vizjak je imel pred sabo jasen cilj – upravljavsko obvladovanje Term Čatež, turistične družbe iz okolice Brežic, kjer je bil včasih župan. Za ta cilj je Petanu v imenu države ponujal "kooperativno sestavo" nadzornega sveta, zamenjavo direktorja te družbe in druge ugodnosti, čeprav za to ni imel nobenih pristojnosti. V pogovoru mu je Vizjak celo namignil, da utegne država njen lastniški delež v Termah Čatež kmalu prodati Petanovi DZS. "Kadov delež (od državne Kapitalske družbe, op. a.) bo kmalu tvoj," je Petanu zaupal na sestanku.
Preberite še:
Vizjak medijskemu mogotcu: Zakaj bi plačeval davke? #posnetki
Leto 2007: Petanovi posli z Janševim bratom
Toda za razumevanje okoliščin Vizjakovih ravnanj velja pogledati celotno sliko. Sredi leta 2007 je na domači politično-kapitalski šahovnici prišlo do velikih premikov. Konec je bilo premirja med Janšo in Boškom Šrotom, takrat največjim slovenskim "tajkunom", ki je dve leti prej v zameno za državni delež Mercatorja predsedniku vlade dal na voljo upravljanje časopisne hiše Delo. To je za sabo potegnilo tudi odhod Andrijane Starina Kosem, državne sekretarke na ministrstvu za gospodarstvo, ki je imela v prvih dveh letih Janševe vlade velik vpliv na kadrovske odločitve.
Vizjakova moč v SDS je zrasla, unovčiti pa jo je želel z napadom na Terme Čatež. Na poti mu je stal Bojan Petan, ki je že pred tem iskal most do SDS. Le nekaj mesecev pred sestankom z Vizjakom je tako prišlo do nenavadnega posla. Rajko Janša, brat Janeza Janše, je namreč prodal svoje podjetje Promart Design, ki se je ukvarjalo s prodajo poslovnih daril. Kupilo ga je luksemburško podjetje Falcone, ki ga je obvladoval Franci Zavrl, takratni prvi mož agencije Pristop. Zanj je plačalo 1,15 milijona evrov, čeprav naj bi bilo podjetje dejansko vredno nekajkrat manj. Denar za ta posel naj bi prišel iz Petanove DZS, ki je leta 2009 postala tudi uradna lastnica Promart Designa.
Ali in kakšen mir si je Petan, medijski mogotec iz krogov nekdanje LDS, "kupil" s tem poslom, uradno nikoli ni bilo znano. Toda nekaj mesecev po tem, poleti 2007, je že izbruhnila vojna za Terme Čatež, Petan pa je spet sedel za mizo - tokrat z Vizjakom, ki v ta boj ni vstopil sam. Posnetek pogovora razkriva, da mu je Vizjak kot član vlade dogovor o Termah Čatež ponujal v času, ko se je za nakupe večjih paketov delnic zanimal Dari Južna, lastnik skupine Perspektiva in Vizjakov dolgoletni prijatelj.
Prijatelji pri nakupih delnic
Zakaj bi Južna Vizjaku pomagal pri "operaciji Terme"? Ker se mu je to očitno izplačalo.
V istem času je bil namreč Vizjak kot minister pristojen tudi za državni sklad, ki zbira sredstva za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Poznejša revizija delovanja sklada je pokazala, da je sklad v času Vizjakovega ministrovanja deloval negospodarno, pri čemer so imele pri večini poslov sklada vlogo hišnega posrednika družbe v lasti Južne. Sklad je tako njegovo borzno hišo Perspektivo med letoma 2006 in 2010 uporabil kot posrednico pri najmanj 110 poslih v skupni vrednosti več kot 30 milijonov evrov. Celo pri tistih, ki so bili v nasprotju z naložbeno strukturo sklada NEK.
Leta 2007 je tako sklad NEK v vprašljivih okoliščinah kupil tudi za več kot milijon evrov delnic Telekoma Slovenije. To je bilo prav v času, ko je postalo jasno, da državi ne bo uspelo prodati večinskega deleža Telekoma, zaradi česar je cena njegovih delnic močno padla. Od koga jih je sklad NEK kupil, ni znano, a takrat so bile med večjimi lastniki Telekoma tudi nekatere družbe iz davčnih oaz, za katerimi naj bi stal prav Južna.
Da se je Južna takrat želel znebiti Telekomovih delnic, ni nobena skrivnost. Prav v času, ko se je Vizjak s Petanom dogovarjal o premirju v Termah Čatež, je Južna Petanovi DZS v zameno za njene delnice Term Čatež ponudil dva odstotka delnic Telekoma Slovenije. Vizjak je sicer večkrat zanikal, da bi se vpletal v posle sklada NEK.
Preberite še:
Novo vlado čaka minsko polje #kolumna
Rusi pomotoma nakazali 70 milijonov evrov
Čeprav se Vizjak danes brani s "sumi v avtentičnost posnetka", hkrati priznava, da se je s Petanom večkrat sestal. V dogajanje okrog Term Čatež se je javno vpletal, tudi z izjavami v medijih. Posnetki tako le potrjujejo, kar je na domači politični sceni znano že vrsto let – da so pri Vizjakovem delovanju meje med tistim, kar je dovoljeno in kaj ni, večkrat zabrisane, pri čemer so v ospredju tudi osebni interesi.
Vizjak je bil minister v vseh treh Janševih vladah, praktično v vseh pa se je zapletal v različne afere: od šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6), kjer je kot minister pomagal tlakovati pot projektu, do osebnih poslov, ki bi jih lahko označili za sporne.
Začelo se je s prodajo Slovenske industrije jekla (SIJ), ki jo je leta 2007 za 105 milijonov evrov kupila ruska skupina Koks. Prodajo SIJ je vodila komisija pri ministrstvu za gospodarstvo, ki jo je vodila Marija Zagožen, soproga pokojnega Jožeta Zagožna. Čeprav je Vizjak zatrjeval, da je bila prodaja pregledna in gospodarna, je računsko sodišče pet let pozneje ugotovilo, da temu ni bilo tako. Rusi so tako sprva državi v okviru kupnine pomotoma nakazali 70 milijonov evrov preveč. Zakaj je prišlo do tega, na ministrstvu za gospodarstvo niso znali pojasniti.
V času druge Janševe vlade, ko je bil Vizjak minister za delo, je prišlo do novega dogovora z Rusi. Ravno takrat se je iztekala opcija, ki je državi omogočala prodajo 25 odstotkov SIJ za 45 milijonov evrov. Toda vlada se za to ni odločila, zaradi česar od takrat ostaja zaklenjena v lastništvu, brez da bi imela v družbi kakšen vpliv. Enako, kot se je po koncu spopada med Vizjakom in Petanom državi zgodilo v Termah Čatež.
Preberite še:
Padlo je Grosuplje. Vizjak (še) ne bo.
Tudi sam hotel zaslužiti na borzi
V tistem času se je Vizjak odločil, da bo tudi sam poskušal zaslužiti na borzi. Tako je leta 2012 kupil za 17.500 evrov delnic Telekoma Slovenije. To je storil le dan zatem, ko je Janševa vlada v tajnosti soglašala z izplačilom višjih dividend od prvotno predvidenih, kar je zvišalo vrednost delnic. O tem so bili obveščeni le redki, torej je šlo za notranje informacije. Kdor je pravočasno vedel, da se bo to zgodilo, je delnice kupil dovolj poceni, dobil pa je tudi dodatne dividende.
Vizjak je takrat pojasnjeval, da je v borzni posel vložil vse svoje prihranke, večino denarja pa zagotovil s prodajo osebnega avtomobila. In zakaj je v času največje finančne in gospodarske krize vse prihranke na slepo stavil na en vrednostni papir? "Ker sem res prepričan v rast cene delnice Telekoma. Že 15 let kupujem delnice, nobene pa še nisem prodal," je odgovarjal Vizjak.
Posel je preverila tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in ni ugotovila nobenih nepravilnosti. Takrat jo je vodil Damjan Žugelj, ki je v času aktualne vlade postal direktor urada za preprečevanje pranja denarja (UPPD), vse več pa je informacij, da se ta spreminja v organ za politično obračunavanje z vsemi, ki niso po volji vladajoči stranki.
Naključja pri Vizjakovih delniških poslih
Do še bolj odmevnega nakupa delnic je prišlo v lanskem letu. Vizjak je v maju kupil za 120.000 evrov delnic Petrola in s tem postal eden največjih malih delničarjev. Delnice je ocenil kot "priložnost za dobro naložbo, saj je borzni tečaj v času epidemije drastično upadel". V času korona krize je za njihov nakup celo vzel posojilo. Kmalu zatem je bilo jasno, zakaj.
Vlada, katere član je Vizjak, je namreč naenkrat odpravila državni nadzor nad cenami pogonskih goriv in trgovcem omogočila njihovo prosto določanje. To je pričakovano vodilo do občutne rasti delnic Petrola. Do danes se je njihova vrednost zvišala za skoraj polovico. To pomeni, da je Vizjak samo s to naložbo ustvaril deset tisoče evrov dobička. Med večjimi kupci Petrolovih delnic so bile takrat tudi družbe v lasti Vizjakovega prijatelja Južne. V istem času je Vizjak v nadzorni svet Petrola poslal šefa svojega kabineta Aleksandra Zupančiča.
Posle z delnicami je preverjala komisija za preprečevanje korupcije, ki je ugotovila, da nima pristojnosti za odločanje. Na ATVP medtem niso ugotovili dovolj dokazov za vložitev ovadbe. A je policija vmes že sama začela s preiskavo poslov.
