Nekdanji minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, sedaj minister za okolje, se je zapletel v novo afero, verjetno največjo v času njegove politične kariere.
V oddaji 24 ur zvečer so namreč objavili posnetek njegovega pogovora z Bojanom Petanom, ki že vrsto let upravljavsko obvladuje skupino DZS, lastnico turistične družbe Terme Čatež in časopisne hiše Dnevnik. Na posnetku je mogoče slišati, kako se Vizjak in Petan dogovarjata o tem, kdo bo imel glavno besedo pri lastninjenju in vodenju Term Čatež. Pri tem Vizjak kot minister za gospodarstvo odkrito nagovarja Petana, naj ne plača davkov, saj da bi s tem "metal denar stran".
Gre za pogovor, ki je nastal leta 2007, najverjetneje pozno poleti ali jeseni. Takrat je bila na oblasti prva vlada Janeza Janše, Vizjak pa je vodil ministrstvo za gospodarstvo. Domači menedžerji so s posojili bank privatizirali podjetja, v Sloveniji pa je nastalo več centrov kapitalske moči: Pivovarna Laško Boška Šrota, Istrabenz Igorja Bavčarja, gorenjska naveza Sava-NFD, v kateri sta imela glavno besedo Janez Bohorič in Stane Valant, in drugi. Toda v istem času, ko je Janša "tajkunom" in njihovim povezavam v medijih v državnem zboru napovedoval vojno, se je Vizjak z enim od njih očitno redno srečeval in dogovarjal o poslih.
Preberite še:
Novo vlado čaka minsko polje #kolumna
Spopad za Terme Čatež
Petan in Vizjak sta se takrat spopadla za Terme Čatež, turistično družbo iz okolice Brežic, od koder oba tudi prihajata. Vizjak je bil nekdanji župan občine in poslanec SDS, nato pa postal minister. Petan je v Brežicah vodil lokalni odbor LDS. S pomočjo dobrih zvez v vrhu te stranke je nato prevzel vodenje DZS, nekdanje Državne založbe Slovenije.
Sredi leta 2007 sta se v Termah Čatež oblikovala dva tabora lastnikov:
1) Vodja prvega tabora je bil Petan. DZS je takrat imela neposredno v lasti 22 odstotkov delnic Term Čatež, skupaj s povezanimi in prijateljskimi podjetji pa je njen delež dosegal 40 odstotkov.
2) V drugem taboru je bila država, ki je imela prek njene Kapitalske družbe (Kad) in drugih družb v lasti približno 30 odstotkov delnic. Dejanski vodja tega tabora je bil Vizjak, ki mu je pri kupovanju delnic pomagal njegov dolgoletni prijatelj Dari Južna, lastnik skupine Perspektiva.
Vnel se je silovit boj za vsako delnico. Vizjak nikoli ni skrival, da je njegov cilj obvladovanje Term Čatež. "Kar se dogaja v Termah, je kriminal," je 22. julija 2007 Vizjak izjavil za Finance po tem, ko je Petanov tabor pridobil manjši delež delnic. Nekaj dni pozneje je na skupščini Term Čatež, ki je odločala o novih članih nadzornega sveta, zmagal državni tabor. Pri tem je državi (in Vizjaku) pomagal Boško Šrot, ki je pred tem od ene od bank odkupil manjši delež Term Čatež in glasoval v skladu z njenimi željami.
Preberite še:
Padlo je Grosuplje. Vizjak (še) ne bo.
"Zakaj bi metal denar stran, davke boš plačal"
Na tej točki pridemo do pogovora iz posnetka. Kje sta se sestala Petan in Vizjak, ni mogoče ugotoviti, sodeč po zvokih iz posnetka, objavljenega v oddaji 24ur zvečer, pa gre za javni prostor. Pogovarjata se o možnem premirju v Termah Čatež, ki ga želi Vizjak, ne pa tudi Petan. "Midva se lahko zmeniva. Če se zdaj zmeniva, te ne bom nategnil, ker nisem še nobenega," v pogovoru izjavi Vizjak, iz česar izhaja, da njun sestanek še zdaleč ni bil edini.
Zakaj je Vizjak želel dogovor? Takoj po zmagi države na skupščini julija 2007 je bila na zahtevo DZS mesec dni pozneje sklicana nova skupščina Term Čatež z eno samo točko. Delničarji bi na njej odločali o umiku 17 odstotkov delnic družbe, ki niso imele glasovalne pravice, saj so bile v lasti dveh njenih podjetij: Marine Portorož in Turističnega podjetja Portorož. Kaj je želel Petan s tem storiti? Delnice bi se po tem, ko bi jih Terme Čatež odkupile od svojih podjetij, izbrisale. S tem pa bi tabor DZS avtomatično dobil večino v lastništvu Term Čatež.
To Vizjaku ni bilo pogodu, saj bi Terme Čatež plačale 34 milijonov evrov za delnice, od katerih ne bi imele ničesar. Petana je zato skušal v pogovoru na vse načine prepričati, naj odstopi od načrta. Tudi tako, da ga je s položaja ministra nagovarjal, naj ne plača davka na kapitalski dobiček, ki bi ga morala Skupina Terme Čatež plačati ob pridobitvi teh delnic.
"Jaz ne vem, zakaj bi denar metal stran, ta denar Term Čatež, 34 milijonov evrov, davke boš plačal," govori Vizjak Petanu. Petan mu odgovarja, da "druge zakonske možnosti ni". Gre sicer za enak argument, ki so ga odvetniki DZS leta 2007 uporabljali pri sklicevanju skupščin Term Čatež. Trdili so, da morajo Terme Čatež po zakonu o gospodarskih družbah te delnice umakniti, saj bi jih morala odsvojiti v roku treh let po pridobitvi.
Preberite še:
Bogate pogodbe Vizjakovega hišnega svetovalca
Kaj vse je Vizjak ponujal Petanu
Toda Vizjak je šel v pogovoru še dlje. Petanu ponuja drugo možnost za rešitev položaja v Termah Čatež. Katero natančno, iz pogovora ni mogoče natančno ugotoviti, domnevati pa gre, da ima v ozadju kupca za ta paket delnic, najverjetneje Darija Južno. V istem času, oktobra 2007, so namreč izbruhnile informacije, da je Južna Petanovi DZS v zameno za njene delnice Term Čatež ponudil dva odstotka delnic Telekoma Slovenije.
V zameno za to, da Petan odstopi od operacije odkupa in umika 17 odstotkov Term Čatež, je bil Vizjak očitno pripravljen ponuditi marsikaj. V pogovoru omenja sestavo "kooperativnega" nadzornega sveta Term Čatež, ki jih je takrat vodil Mladen Kučiš. "Moji bodo delali tako, kot se bomo zmenili. (...) Vsak nekaj dobi. (...) Pusti ta nadzorni svet takšen, kot je. Ti dobiš večino na skupščini absolutno. Ta nadzorni svet bo delal glede na naš umik tako, kot smo se dogovorili. Ti dobiš dvočlansko upravo. Ne vem, kaj lahko še več dobiš, " Petanu zatrjuje Vizjak. Obljublja mu tudi "dobrohotnost države" pri izbiri direktorja in reševanju drugih odprtih vprašanj. Je imel s tem v mislih Agencijo za varstvo konkurence (AVK), ki spada pod ministrstvo za gospodarstvo in ki je pozneje uvedla postopek ugotavlja koncentracije DZS in povezanih družb v Termah Čatež?
Vse to je Vizjak ponujal pod pogojem, da Petan umakne predlagani sklic skupščine. Takrat je zagotovo že vedel, da se spopad za Terme Čatež preveša na Petanovo stran, zaradi česar je želel na vsak način doseči dogovor. Decembra 2007 je Šrot delnice Term Čatež prodal Petanu prijateljski družbi Rent A, januarja 2008 pa je na skupščini imenoval nadzorni svet po lastni volji. Terme Čatež so morale zaradi odločitve skupščine odkupiti in umakniti lastne delnice, za kar so morale v letih 2007 in 2008 najeti okrog 31 milijonov evrov posojila. Prav zaradi te transakcije se je Petan pozneje znašel v kriminalistični preiskavi, tožilstvo pa ga je obdolžilo finančnega izčrpavanja Term Čatež. Sojenje v zadevi se je začelo februarja letos v Kopru, Petan pa krivde ni priznal.
In država? Še vedno je lastnica dobre petine delnic Term Čatež, a v družbi že vrsto let nima nobenega upravljavskega vpliva. Tudi vrednost njenega deleža je močno padla. Če je bila na vrhuncu vojne za Terme Čatež delnica vredna okrog 350 evrov, danes na borzi dosega le še 28 evrov.
