Leta 2017 je SDS v javnost lansirala afero o domnevnem pranju milijarde evrov iranskega denarja v Novi Ljubljanski banki (NLB). Zadeva Iran je postala ključni argument, ki ga SDS že več let uporablja pri svojem dokazovanju obstoja globoke države v slovenskem finančnem in pravosodnem sistemu. Policija nikoli ni našla dokazov za očitke o pranju denarja, tožilstvo pa je lani ustavilo pregon. Toda ljudje iz vrhov SDS želijo zadevo Iran očitno izkoristiti za dokončni obračun z nekaterimi posamezniki, ki so padli v nemilost največje vladne stranke.
Pri tem ima po naših informacijah ključno vlogo Slovenska varnostno-obveščevalna agencija (Sova). Ta je namreč prejšnji mesec zaradi sumov kaznivih dejanj, povezanih s preiskovanjem zadeve Iran, okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani naznanila dve drugi instituciji: Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in specializirano državno tožilstvo (SDT). Toda pripravo tega dokumenta naj bi spremljalo sila nenavadno dogajanje na Sovi.
V zadnjih tednih smo v uredništvu necenzurirano.si pridobili več informacij, ki krepijo sume, da so ljudje iz kabineta predsednika vlade Janeza Janše skušali vplivati na delo Sove pri "operaciji Iran". Te informacije so očitno prišle tudi do parlamentarne preiskovalne komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (KNOVS), ki jo vodi Matjaž Nemec (SD). Pet njenih poslancev je včeraj popoldne na sedežu Sove opravilo nenapovedani nadzor. Kot je sporočila komisija, so preverjali tudi "morebitne notranje pritiske vodstva Sove na zaposlene in morebitno vplivanje drugih organov na delovanje Sove v zadevi Iran". Pri tem so posebej izpostavili Janšev kabinet.
Sova in "operacija Iran"
Po naših informacijah se v Sovi z zadevo Iran ukvarjajo že od aprila. Takrat je Janševa vlada za direktorja Sove imenovala Janeza Stuška, ki pred tem ni imel izkušenj z obveščevalnim delom. Osebno ga je izbral predsednik vlade.
Toda v Sovi naj bi pri "operaciji Iran" naleteli na težavo. Temeljna naloga Sove je namreč pridobivanje podatkov iz tujine, pomembnih za zagotavljanje varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države. Gre za podatke o organizacijah in osebah, ki bi s svojo dejavnostjo iz tujine lahko ogrozile nacionalno varnost in ustavno ureditev Slovenije. Med pristojnosti Sove nikakor ne sodijo nadzor nad delom drugih represivnih institucij, še najmanj policije.
Na to so vodstvo Sove po naših informacijah opozorile tudi notranje službe. Še več, uslužbenci Sove naj bi celo ugotovili, da so NPU, tožilstvo in ostale institucije v zadevi Iran delovale zakonito. A za to zagato naj bi na vrhu Sove našli rešitev. Naknadno naj bi "ugotovili" sume in indice povezav nekaterih nekdanjih vodilnih uslužbencev policije in drugih institucij s tujimi obveščevalnimi službami. Povedano drugače: Sova naj bi jim očitala vohunjenje.
Tarče z Mahničevega seznama
To informacijo nam je v zadnjih tednih potrdilo več virov. Pri tem naj bi bilo najbolj sporno to, da Sova za sume vohunjenja domnevno ni pridobila nobenega konkretnega dokaza. Ravno nasprotno, v zgodbo naj bi celo skušala vplesti in inkriminirati nekatere posameznike, ki so bili v letih 2009 in 2010 zaposleni na Banki Slovenije, v NLB ali drugje, a z zadevo Iran niso imeli nobene neposredne zveze.
Ali in koga vse je na takšen način tožilstvu naznanila Sova, uradno ni mogoče izvedeti. Toda po informacijah, ki jih ni mogoče preveriti, naj bi v dokumentu, poslanem tožilstvu, omenjala več imen. Med njimi nekdanjega direktorja NPU Darka Muženiča, nekdanjega direktorja urada za preprečevanja denarja Andreja Plausteinerja, in nekdanjega direktorja policije Janka Gorška, ki ga je s položaja leta 2012 zamenjala druga Janševa vlada.
Vsi trije so bili v zadnjih letih tarča napadov SDS, ker da v zadevi Iran niso opravili svoje naloge. Daleč najbolj izrazito Muženič, ki ga je Janševa vlada takoj po začetku preiskave poslov z zaščitno opremo razrešila s položaja direktorja NPU. Februarja ga je Janša obtožil, da "je omogočil pranje milijarde evrov v državni NLB". Takratni poslanec SDS Žan Mahnič pa je Muženiča označil za "obraz omogočanja kraje, klientelizma in korupcije". "Je pokvarjenec, ki sodi v zapor in ne na vrh NPU," je zapisal na družbenem omrežju Twitter tik pred zamenjavo oblasti.
Kaj je vedel in kaj odredil Janša?
Mahnič je danes državni sekretar za nacionalno varnost v Janševem kabinetu, ki je že po funkciji redno obveščen o dogajanjih v Sovi. Po podatkih iz evidence obiskov, ki smo jo iz kabineta pridobili poleti, se redno sestaja s Stuškom na varnostnih koordinacijah, običajno ob torkih. Je res mogoče, da Mahnič ne bi vedel za "operacijo Iran", ki so jo na Sovi pripravljali več mesecev in ki je tako zelo povezana s političnimi interesi SDS? Ne, odgovarjajo naši viri, ki Mahniča označujejo za operativno zvezo med vrhom Sove in Janšo.
Je šlo torej pri obuditvi afere Iran s pomočjo Sove za akcijo, ki jo je odredil predsednik vlade? Če se bodo vsi sumi, ki jih očitno preiskuje tudi KNOVS, v prihodnjih tednih potrdili, imamo v Sloveniji resno težavo. V tem primeru bi namreč šlo za hujše kršitve zakona o Sovi in njeno zlorabo za politične cilje ene stranke. To je v demokratičnih državah, ki imajo jasno postavljene zakonske meje med civilno in obveščevalno sfero, nedopustno in strogo prepovedano.
Težava za SDS je, da nikoli ni skrivala, kako si na vsak način želi pregon vnaprej določenih krivcev za zadevo Iran. Vsaka od institucij, od policije do tožilstva, ki v njej ni našla dokazov za kazniva dejanja, se je znašla na udaru politikov in medijev SDS. Konec julija je notranji minister Aleš Hojs policiji odredil revizijo preiskave NPU v zadevi Iran. Mediji SDS so pisali o "slovenskih neokomunistih", ki podpirajo terorizem. Ekonomist Rado Pezdir, strokovni sodelavec dveh parlamentarnih komisij, ki sta se ukvarjali z zadevo Iran (eno je vodil poslanec SDS Anže Logar), se je že januarja javno spraševal, "ali v NPU deluje neko čudno obveščevalno omrežje" in "za koga dejansko dela slovenska policija". Prav na tej tezi očitno temelji tudi naznanilo, ki ga je vložila Sova.
Pri zadevi Iran je sicer šlo za transakcije, ki jih je v Sloveniji v letih 2009 in 2010 opravil Iraj Farrokhzadeh, državljan Irana in Velike Britanije. Na NLB naj bi prišel s pismom švicarske banke Credit Suisse. Farrokhzadeh je denar iz dveh iranskih državnih bank prenakazal na več kot devet tisoč računov v ZDA, Nemčiji, Italiji in drugih državah, odprtih pod različnimi, večinoma izmišljenimi imeni. S tem denarjem je plačeval različno blago in storitve za iranski režim, proti kateremu so ZDA junija 2010 razširile enostranske sankcije.
V preiskavah v Sloveniji se ni potrdilo, da bi kupoval komponente za razvoj jedrskega orožja. Pol leta po tem, ko ena od iranskih bank, s katere je prihajal denar na NLB, ni smela več poslovati z bankami v EU, je Farrokhzadeh račun pri NLB zaprl.
