Vlada Janeza Janše je na včerajšnji seji sprejela sklep, ki bi lahko prinesel veliko finančno korist ministru iz vrst vladajoče SDS in podjetnikom z dobrimi zvezami pri aktualni oblasti, v državnem proračunu pa navrtal velik minus.
Čez nekaj dni se izteče uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov, po kateri se cene tekočih goriv na bencinskih servisih na avtocestah prosto gibljejo, drugod pa država določa najvišje dovoljene cene 95-oktanskega in dizelskega goriva. Vlada se je odločila, da bo popolnoma sprostila trg. Na včerajšnji seji je namreč ugotovila, da ukrep nadzora nad cenami ni več potreben. Gradivo je pripravilo ministrstvo za gospodarstvom pod vodstvom Zdravka Počivalška, ki se že več let zavzema za popolno liberalizacijo cen.
Poteza vlade bi najbolj koristila našemu največjemu naftnemu trgovcu Petrolu, ki po dostopnih podatkih obvladuje kar okoli 67 odstotkov trga. Omogočilo mu bo že dolgo časa želeno zvišanje marž, ki so zaradi državnega nadzora nad cenami med najnižjimi v Evropi. Posledično bo Petrol ustvarjal višji dobiček, po mnenju sogovornikov pa bi se to odrazilo tudi na višji ceni delnic družbe na Ljubljanski borzi.
Tu pridemo do ključnega vprašanja. Kdo je v zadnjih šestih mesecih, ko je Petrol zaradi epidemije covid-19 beležil izjemno slabe poslovne rezultate, kupoval delnice? Minister za okolje Andrej Vizjak (SDS) in njegov dolgoletni prijatelj Dari Južna, s katerim sta skupne interese uveljavljala že v času prve in druge Janševe vlade.
Preberite še:
Vizjak: nakup delnic dobra naložba
Okoljski minister je od marca letos, ko je spet v vladi, kupil 415 delnic Petrola, ki so bile ob nakupu vredne 120 tisoč evrov. Največ jih je kupil konec maja. Za ta namen je najel tudi posojilo, so razkrili v časniku Finance. Že pred prevzemom ministrske funkcije je imel v lasti nekaj več kot 80 delnic Petrola. Danes so vse Vizjakove delnice na trgu vredne približno 150 tisoč evrov.
"Nakup delnic družbe Petrol sem ocenil kot priložnost za dobro naložbo, saj je borzni tečaj v času epidemije drastično upadel," je v začetku meseca pojasnil Vizjak. Toda pozabil je povedati, da je član vlade, ki bo odločala o sprostitvi cen tekočih goriv, to pa bo pozitivno vplivalo na ceno delnice družbe, katere lastnik je. In da imajo pomemben vpliv na poslovanje Petrola tudi okoljski standardi, ki jih oblikujejo in določajo ravno na Vizjakovem ministrstvu.
Ko smo jih zaradi Vizjakovega lastništva delnic Petrola spraševali o morebitnem nasprotju interesov, so na njegovem ministrstvu poudarili, da minister ni sodeloval pri pripravi stališča do prihodnje ureditve cen naftnih derivatov. Kot dokaz so nam posredovali dokument, pod katerega je podpisana njegova državna sekretarka Metka Gorišek (in ne Vizjak).
Toda iz dokumenta je razvidno, da ima ministrstvo zadržke do novih bencinskih servisov. In prav v tem je problem. Konkurenco Petrolu in s tem znižanje maloprodajnih cen bi lahko zagotavljali zgolj z izgradnjo novih bencinskih servisov drugih (diskontnih) ponudnikov, ki pa jim ministrstvo pod vodstvom delničarja Petrola onemogoča prihod na trg.
Predstavniki Petrola so sicer v zadnjih mesecih pogosto obiskovali ministre in funkcionarje na ključnih ministrstvih, ki so pristojna za odločanje o ureditvi trga naftnih derivatov. Pregled lobističnih stikov razkriva, da so bili kar dvakrat na ministrstvu za finance pod vodstvom Andreja Širclja, konec avgusta in nazadnje v začetku tega meseca. Konec prejšnjega meseca so obiskali tudi Počivalška.
Z vodstvom Petrola se je srečeval tudi Vizjak. Nazadnje 20. julija, kjer so ga po njegovih pojasnilih seznanili s problematikama zavarovanja habitata črne človeške ribice in bioplinarne v Beli Krajini, ki je v lasti Petrola.
Kaj je vedel Dari Južna?
Med tistimi, ki je kopičil delnice Petrola, je tudi eden najbogatejših Slovencev Dari Južna oziroma njegove družbe Vizija Holding, Vizija Holding Ena in Perspektiva FP. Južna ima med drugim v lasti novomeško gradbeno podjetje CGP. Že dalj časa je eden večjih lastnikov Telekoma Slovenije in največji nedržavni domači delničar Petrola. Po zadnjih podatkih ima v lasti nekaj manj kot deset odstotkov vseh delnic, ki so trenutno vredne skoraj 60 milijonov evrov.
Južna, ki je prej več let ohranjal lastniški delež v Petrolu, je pred nekaj tedni začutil, da je čas za dodatne nakupe. Od začetka tega meseca, ko so na ministrstvih že usklajevali stališča glede prihodnje ureditve trga tekočih goriv, je kupil 1644 novih delnic, ki so na borzi vredne okoli pol milijona evrov. Je dobil informacije, o čem se dogovarjajo v vladnih sobanah in da bo to pozitivno vplivalo na vrednost delnic Petrola?
Naša analiza dogajanja v lastništvu Petrola v zadnjih šestih mesecih je pokazala, da so se začeli pomembno krepiti tudi neznani vlagatelji, skriti za fiduciarnimi računi hrvaških bank. Kupili so za nekaj sto tisoč evrov delnic. Delnice so kupovali tudi v slovaško-češki skupini J&T, drugi največji posamični lastnici Petrola, ki bi enkrat delež prodal, drugič pa povečeval in vstopil v upravljavsko strukturo podjetja.
Preberite še:
Nov napad Slovakov iz Petrola na državo
V drugih državah še enkrat višje marže
Pretekle analize so pokazale, da bo sprostitev cen tekočih goriv koristilo predvsem trgovcem, ki si bodo lahko zvišali prodajne marže in ustvarili dodatne zaslužke. V najboljšem položaju bi bili trgovci, ki imajo bencinske servise na najboljših lokacijah.
Morebitni novi ponudniki na trgu bi potrebovali več let, da bi zgradili nove bencinske servise, pri tem pa bi jim morala pomagati država s pospešitvijo postopkov pridobivanja dovoljenj. Na boljšem bosta torej Petrol in OMV, dva največja igralca na trgu, ki imata v lasti 87 odstotkov vseh črpalk.
Slovenija je ena zadnjih držav v Evropski uniji (EU), v kateri vlada določa najvišje dovoljene maloprodajne cene tekočih goriv. Prodajne marže pri nas določa vladna uredba in se zadnjih pet let niso spreminjale. Trenutno, ko cena goriva vztraja pri enem evru na liter, znašajo 8,7 centa pri 95-oktanskem bencinu in 8,2 centa pri dizlu. Toliko torej ostane za trgovce.
Po neuradnih informacijah bi v Petrolu ob popolni sprostitvi cen v kratkem obdobju zvišali prodajne marže na 11 centov, torej za več deset odstotkov. Cena 95-oktanskega in dizelskega goriva bi se s tem podražila za nekaj centov, a bi si Petrol in drugi trgovci pomembno popravili rezultate, saj bi prihodke po nekaterih ocenah povečali za od 30 do 40 milijonov evrov. Čez nekaj let pa bi bile lahko njihove marže še precej višje. Tako kažejo izkušnje iz tujine, kjer je večja konkurenca na trgu. V sosednjih državah, tudi na Hrvaškem, kjer posluje Petrol in država ne nadzira cen, so marže še skoraj enkrat višje.
"Dodatnega dviga marže s strani distributerjev ni možno izključiti, vendar morebiten dvig marž ne bo posledica deregulacije cen vseh naftnih derivatov, ampak povišanja stroškov poslovanja distributerjev, kar pomeni, da bi vlada tudi ob nadaljnji regulaciji cen naftnih derivatov morala uskladiti marže s spremenjenimi razmerami na trgu naftnih derivatov," so včerajšnjo odločitev utemeljili v vladi.
Vse to ne bo negativno vplivalo le na potrošnike, ki bodo morali za gorivo odšteti več denarja, ampak tudi za državni proračun. Več kot 70 odstotkov cene goriva predstavljajo trošarine, okoljski in drugi prispevki ter davek na dodano vrednost (DDV). Zaradi višjih cen naj bi se po izračunih pomembno znižal tudi obseg prodanega goriva. Če ne bi spreminjali trošarin, bi v letošnjem in prihodnjem letu prišlo do 30-milijonskega izpada v državnem proračunu.
