Vlada Janeza Janše je uvedla policijsko uro, omejila gibanje ljudi na občine, zaprla javni promet in odprla cerkve, ne da bi ji to kadarkoli izrecno predlagala njena strokovna skupina za covid-19, ki jo vodi Bojana Beović.
To je razvidno iz zapisnikov sej skupine, ki smo jih po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja pridobili od ministrstva za zdravje. Prvi del njihove vsebine smo razkrili včeraj. Danes pa razkivamo, da v teh dokumentih ni ne besede ne drugih dokazov o tem, da bi Janševa vlada vsakih sedem dni pri stroki preverjala, ali so vsi ti ukrepi še potrebni in predvsem, ali kakorkoli pomagajo pri umirjanju epidemije.
To nalogo ji je že aprila naložilo ustavno sodišče. Ob odločanju o ustavnosti prepovedi gibanja izven občine je namreč zahtevalo, da mora vlada pred oceno, ali posamezne ukrepe podaljševati ali ne, "pridobiti podporo stroke". Le tako bi lahko po oceni ustavnega sodišča zmanjšala možnost nesorazmernih posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine, pri tem pa med epidemijo ne bi ogrožala zdravja in življenja ljudi.
Preberite še:
Zapisniki, ki razgaljajo delovanje skupine Bojane Beović
Strokovna skupina kot izgovor vlade in Kacina
Vlada in njen govorec Jelko Kacin sta v zadnjih mesecih vedno javnost prepričevala, da so ukrepi sprejeti na podlagi mnenja strokovne skupine in epidemiološke zdravstvene ocene, ki jih je dobival minister za zdravje Tomaž Gantar. Po tem, ko smo včeraj razkrili vsebino zapisnikov strokovne skupine, pa je Kacin to skušal relativizirati z besedami: "Pri zdravstvenih vprašanjih so bila zagotovo v celoti upoštevana njihova pričakovanja, ko pa gre za vplive na druge sfere življenja, ki so v pristojnosti drugih ministrov, pa je morala vlada zadeve tehtati nekoliko širše."
Katere širše sfere življenja je upoštevala pri ukrepih in na katerih strokovnih podlagah jih je sprejemala, ni znano. Na ministrstvu za notranje zadeve, ki ga vodi Aleš Hojs, nam včeraj niso odgovorili na vprašanje, na podlagi katerih strokovnih utemeljitev so podaljševali veljavnost odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi. Prosili smo jih tudi za vso strokovno gradivo, ki sta ga za pripravo in podaljšanje odloka pripravili strokovna skupina in zdravstvena stroka.
Po naših informacijah je vlada pred odločanjem pridobila le splošne epidemiološke podatke od Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ne pa analiz konkretnih učinkov in posledic posameznih ukrepov. Teh ob razpravah ni imela na mizi niti strokovna skupina. Prav tako vlada ni imela podatkov o napovedi razvoja epidemije. Posebna skupina, ki jo je za pripravo modelov poleti ustanovil Gantar, se namreč do novembra ni sestala niti enkrat.
Zdaj že nekdanji član skupine Mario Fafangel je eden tistih, ki ni bil zadovoljen z vladnim načinom vodenja epidemije, zato je pred dnevi zapustil skupino.
Nikoli niso govorili o policijski uri
Najbolj izrazit primer odločanja brez strokovnih podlag je policijska ura med 21. in 6. uro, ki je v veljavi od 20. oktobra. Zapisniki razkrivajo, da se je strokovna skupina v dneh pred tem sestala na dveh sejah. Toda na nobeni ni bilo govora o uvedbi policijske ure. V nedeljo, 11. oktobra, je skupina vladi predlagala le "zaustavitev vseh privatnih druženj". Šest dni pozneje, v soboto 17. oktobra, pa je skupina preučila več drugih predlogov ukrepov. Tako je recimo zavrnila določitev posebnega dela dneva, med katerimi bi lahko starejši hodili v trgovino.
Po odloku o začasni delni omejitvi gibanja bi morala vlada njegovo strokovno utemeljenost preverjati vsak teden. A skupina, ki jo vodi Beovićeva, o policijski uri tudi po njeni uvedbi ni govorila:
- 27. oktobra, ko bi morali prvič presojati strokovno utemeljenost policijske ure in drugih omejitev gibanja, so obravnavali le odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikov.
- 2. novembra je bilo enako. Skupina se je spet strinjala s podaljšanjem odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikov, odloka o začasni delni omejitvi gibanja pa ni obravnavala.
- 5. novembra je skupina predlagala, da se gibanje omeji na en kilometer od doma, a si je pozneje premislila.
- 11. novembra so člani skupine obravnavali različne omejitvene predloge, ne pa tudi policijske ure.
- 16. novembra pa so razpravljali o podaljšanju odloka o nošenju mask in razkuževanju.
Za primerjavo, v Nemčiji je bilo drugače. Upravno sodišče v Berlinu je začasno razveljavilo odlok o policijski uri v nemški prestolnici. "Ni jasno razvidno, da lahko ta ukrep dejansko pomaga zajeziti pandemijo covida-19," je svojo odločitev utemeljilo sodišče. Poudarilo je, da so glavna žarišča širjenja okužb v Nemčiji trenutno zasebna druženja v krogu družine in prijateljev, ustanove, kot so domovi za upokojence, športni objekti in šole, verska zbiranja, potovanja in mesnopredelovalni obrati.
Enako je bilo pri nekaterih drugih omejitvah.
Omejitev gibanja na občine
Iz zapisnikov ni razvidno, da bi se skupina kadarkoli opredeljevala do prepovedi gibanja med občinami, ki je začela veljati 27. oktobra. Več članov skupine pa je javno ocenilo, da gre za ukrep, ki bi ga veljalo odpraviti, saj ne pripomore k izboljševanju epidemiološke slike. Tatjana Lejko Zupanc je že konec novembra izjavila, da bi strokovna skupina odpravo omejitve gibanja na občine "utegnila predlagati že ta teden". To je pred odstopom iz skupine predlagal tudi prvi epidemiolog NIJZ Mario Fafangel.
Zaustavitev javnega prometa
Še 17. oktobra je skupina vladi predlagala, naj ne zaustavi javnega prometa. V naslednjih dneh je vlada postopoma zaustavljala javni promet. Tudi ko je 5. novembra skupina predlagala zaprtje vseh nenujnih dejavnosti in omejitev gibanja na en kilometer od doma, je bila pri javnem prometu bolj zadržana. Člani skupine so namreč ocenili, da se zaradi prepovedi javnega prevoza več ljudi na delo vozi v enem avtomobilu, kar povečuje tveganje za širjenje okužb.
Kljub temu je vlada dober teden dni pozneje, 14. novembra, v celoti ustavila javni potniški promet. 30. novembra je skupina predlagala, naj se javni promet odpre v omejenem obsegu. Vlada je to storila šele dva tedna pozneje.
Preberite še:
Ista pomoč za podjetnike in duhovnike, Cerkev pa sedi na bogastvu
Odpiranje cerkva
Zapisniki razkrivajo, da skupina nikoli ni govorila o odpravi prepovedi verskih obredov. 30. novembra je celo ugotavljala, da so restavracije, telovadnice, hoteli, kavarne in verske organizacije po ponovnem odprtju prispevali največ k povečanju prenosov. Pri tem se je sklicevala na raziskave iz tujine, opravljene na vzorcu skoraj stotih milijonov ljudi.
Kljub temu je vlada v sredo zvečer presenetljivo odločila, da se cerkve spet odpirajo s soboto, verski obredi pa bodo dovoljeni ob strogih omejitvah. O tem vlada ni obvestila javnosti, informacije pa še naslednji dan ni bilo mogoče prebrati v uradnem sporočilu po seji vlade. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je sicer pred dobrim tednom dni na premierja Janšo naslovil pismo, v katerem je izrazil pričakovanje, da bo vlada odpravila odlok o prepovedi izvajanja verskih obredov.
Ista zgodba se je ponovila pred prvomajskimi prazniki. Strokovna skupina pod vodstvom Beovićeve je predlagala podaljšanje omejitev, med katerimi je bilo tudi zaprtje cerkva, na čas po praznikih. Le nekaj dni pozneje pa je Slovenska škofovska konferenca sama sporočila, da se po prvem maju odpirajo cerkve.
