Največ dobičkov izplačujejo klinike, ki največ prejmejo iz javne blagajne

Ustavno sodišče je pred dnevi sprejelo eno najpomembnejših odločitev, povezanih z domačim zdravstvom. Presodilo je, da prepoved izplačevanja dobičkov, ki jih zasebne klinike ustvarijo s koncesijsko dejavnostjo, torej z denarjem javne zdravstvene blagajne, ni v neskladju z ustavo. 

To pomeni, da v veljavi ostaja ureditev, ki jo je uvedla prejšnja vlada Roberta Goloba. Ta je namreč prepovedala izplačevanje presežkov iz koncesijske dejavnosti. Izvajalci so tako morali ta denar porabiti za razvoj zdravstvene dejavnosti, ne pa za izplačila lastnikom. S to spremembo je prejšnja vlada želeli preprečiti, da bi se javni denar prekomerno prelival v zasebne roke.

Tudi zato smo podrobneje pregledali številke. Ugotovili smo, da zasebne zdravstvene klinike in medicinski centri, ki so v zadnjih letih izplačali največ dobičkov, večino prihodkov ustvarijo z opravljanjem koncesijske dejavnosti. To pomeni, da se k njim iz javne zdravstvene blagajne stekajo milijoni evrov, ki nato končajo v rokah lastnikov.

Med njimi izstopajo:

- diagnostični centri Medilab iz Ljubljane, MDT&T iz Maribora in Digitalna slikovna diagnostika s Ptuja, ki več kot 90 odstotkov prihodkov prejmejo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in so v letih 2024 in 2025 lastnikom izplačali 16 milijonov evrov dobičkov.

- Očesni kirurški center Dr. Pfeifer, ki iz javne blagajne prejme blizu 60 odstotkov prihodkov, v obdobju 2023-2025 pa je izplačal več kot šest milijonov evrov.

- Medicinsko termalni center (MTC) Fontana iz Maribora, ki od ZZZS dobi dobrih 70 odstotkov prihodkov in je v zadnjih dveh letih izplačal 3,5 milijona evrov.

- medicinski center Iatros, ki je specializiran za proktologijo. Od ZZZS prejme dobrih 80 odstotkov prihodkov in je v samo letu 2024 izplačal 1,5 milijona evrov.

Ob njih je še vrsta drugih zasebnih klinik in ambulant, katerih lastniki so si letno izplačali tudi več sto tisoč evrov dobička.

Kaj torej odločitev ustavnega sodišča pomeni za zasebne klinike in njihove lastnike?

Preberite še:
Lastniki največjih zasebnih klinik so si izplačali 13 milijonov evrov

Proti sta bila tako zdravniška zbornica kot Fides

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti je bila odgovor na hitro rast dobičkov zasebnih zdravstvenih izvajalcev, ki so pomemben del prihodkov ustvarjali z javnim denarjem. Golobova vlada je ocenila, da presežki iz dejavnosti, ki jo plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje, ne bi smeli končati pri lastnikih, ampak bi se morali vračati v zdravstveno dejavnost.

Nova ureditev določa, da se morajo ti presežki nameniti za razvoj dejavnosti, opremo, zaposlene in druge stroške izvajanja zdravstvenih storitev. Drugače je z dobičkom, ki ga ustvarijo s ponujanjem samoplačniških storitev. Tega si namreč lahko še naprej neomejeno izplačujejo.

Takšni ureditvi so nasprotovale vse pomembnejše zdravniške organizacije. Proti spremembam so nastopili tako Zdravniška zbornica Slovenije kot sindikat Fides in združenja zasebnih zdravnikov. Opozarjali so, da država posega v svobodno gospodarsko pobudo in da omejuje položaj zdravnikov, ki delujejo kot zasebniki.

Toda ustavno sodišče je tokrat presodilo drugače kot leta 2018, ko je podobno ureditev razveljavilo. Ključna razlika je bila v tem, da so poslanci tokrat po oceni sodišča precej bolje utemeljili javni interes in sorazmernost ukrepa.

Nihče koncesionarjem ne preprečuje izplačevanja višjih plač

Sodišče je poudarilo, da je cilj ureditve zagotoviti namensko porabo javnih sredstev in varovati finančno stabilnost javnega zdravstva in pravico do zdravstvenega varstva. Ker se koncesijska dejavnost financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je dopustno zahtevati, da se presežki vlagajo nazaj v zdravstveno dejavnost.

Po oceni sodišča koncesionarji niso v enakem položaju kot običajni podjetniki. Koncesijo pridobijo prostovoljno, imajo zagotovljeno financiranje iz javnih sredstev in lahko hkrati opravljajo tudi tržno dejavnost. Poleg tega jim presežkov ne odvzamejo, ampak ostanejo pri njih in krepijo njihovo dejavnost, kar prispeva h kakovosti in dostopnosti zdravstvenih storitev. Nova ureditev uvaja tudi ločeno računovodsko spremljanje koncesijske in tržne dejavnosti. 

Pri tem velja izpostaviti Kirurgijo Bitenc, ki je v lasti Marka Bitenca, najvplivnejšega zasebnega zdravnika pri nas. Njegova družba ustvarja rekordne dobičke, ki pa si jih Bitenc ne izplačuje, temveč jih bo namenil za izgradnjo nove kirurške klinike na Golniku.

Sodišče je zavrnilo tudi očitek, da zdravnikom koncesionarjem preprečuje prejem plačila za delo. Presodilo je, da ureditev ne prepoveduje izplačila višjih plač zaposlenim, temveč omejuje le razpolaganje s presežkom, ki ostane po pokritju vseh stroškov.

Preberite še:
Rekorden dobiček zasebne klinike, v kateri dela odpuščeni novomeški ortoped

Dobički so se v nekaj letih podvojili

Od zadnjega odločanja ustavnega sodišča so se tudi močno spremenile okoliščine. Dobički zasebnih zdravstvenih izvajalcev so se močno povečali. Še leta 2018 je deset največjih koncesionarjev skupaj ustvarilo slabih osem milijonov evrov dobička, šest let pozneje pa je bilo tega že približno 19 milijonov evrov. 

Rast ni bila naključna. Po epidemiji covida so se začeli izvajati številni odloženi pregledi in posegi. Obenem so se močno povečale potrebe po diagnostičnih storitvah in drugih storitvah, kjer primanjkuje zdravnikov, na primer na področju ortopedije. Država je v prizadevanju za skrajševanje čakalnih dob povečala financiranje, plačila iz javne blagajne pa so se v vse večji meri prelivala k zasebnim izvajalcem.

Ob tem so se v zadnjem času začeli pojavljati tudi očitki o prekomernem naročanju pregledov in posegov, ki jih je plačevala javna zdravstvena blagajna. Na primer diagnostičnih storitev in nekaterih operacij.

Razgalil se je tudi problem popoldanskega dela zdravnikov. Številni zdravniki, ki so redno zaposleni v javnih bolnišnicah, so hkrati delali še pri zasebnih izvajalcih, kjer so lahko za dodatno delo zaslužili tudi nekajkrat višje zneske. Ob tem ni bilo nobenega nadzora nad tem, ali zdravniki spoštujejo omejitve in ali popoldanskega dela v resnici ne opravljajo med rednim delovnikom.

Visoki dobički v klinikah, kjer so ugotovili zlorabe popoldanskega dela

Eden od najbolj odmevnih primerov je radiolog Mitja Rupreht iz UKC Maribor. Kot smo razkrili, je v enem mesecu opravil več kot 1.500 magnetnoresonančnih preiskav, pri čemer jih je veliko večino opravil za zunanjega izvajalca. Ob tem je dodatno delo opravljal večinoma med tednom in v količinah, ki presegajo dovoljene. Proti Ruprehtu je zaradi tega v preteklosti že ukrepal zdravstveni inšpektorat, vendar o tem ni bil obveščen njegov delodajalec.

Podobna vprašanja so se pojavila tudi v ortopediji. Konec lanskega leta je vodstvo Splošne bolnišnice Novo mesto dalo odpoved predstojniku ortopedskega oddelka dr. Gregorju Kavčiču, ker je ta po ugotovitvah izrednega nadzora umetno podaljševal čakalne vrste. Paciente je namreč preusmerjal h koncesionarju, zasebni kliniki Arbor Mea, kjer sam izvaja operacije. Sume nepravilnosti so v novomeški bolnišnici prijavili policiji. 

Tako diagnostični centri, za katere je delal Rupreht, kot klinika Arbor Mea, kjer še danes operira Kavčič, so v zadnjih letih ustvarjali najvišje dobičke med zasebnimi zdravstvenimi ustanovami.