Janšev minister Rončević ne želi povedati, ali je član prostozidarske lože

Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević že pet dni ne odgovarja na vprašanje, ali je član katere od prostozidarskih lož. 

Na službo za odnose z javnostmi pri ministrstvu smo ga poslali po tem, ko smo v javno dostopnih bazah našli podatek, da je bil Rončević do prihoda v vlado Janeza Janše direktor Inštituta Naprej. Ta je tesno povezan z Otmarjem Zornom, vplivnim slovenskim poslovnežem, ki velja za enega najmočnejših slovenskih prostozidarjev. 

Rončević je vodenje tega Inštituta Naprej prevzel decembra lani. Le nekaj tednov pred tem smo na necenzurirano.si objavili serijo člankov o povezavah nekaterih slovenskih politikov z domačimi prostozidarji. Pred volitvami je o tem govoril tudi Janša. V intervjuju za Reporter je zatrdil, da si vplivni prostozidarji prizadevajo za oblikovanje tretjega bloka, ki bi ga sestavljala Anže Logar in Vladimir Prebilič. 

Pri tem je Janša prostozidarstvo primerjal s tajnim članstvom v Komunistični partiji pred drugo svetovno vojno. Zaradi stikov z Zornom pa je Logarja javno oštel tudi na zadnjem predvolilnem soočenju na TV Slovenija. »Domnevno za vami stoji Otmar Zorn,« je Janša takrat dejal očital Logarju, ki je to zanikal. 

Ali je Janša takrat vedel, da je Rončević, ki že vrsto let velja za kader SDS, direktor inštituta, povezanega z istim Zornom, ki je bil za Janšo sporen pri Logarju, ni znano. Tega podatka sicer novi šolski minister ni navedel v precej obširnem uradnem življenjepisu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva. 

Kaj vse torej razkrivajo javne baze? In na katera vprašanja nam Rončević ni odgovoril?

Preberite še:
Logar, Prebilič in Lotrič so v prvi vrsti ploskali velikemu mojstru #foto

Kaj je Inštitut Naprej

Inštitut Naprej je začel delovati jeseni 2023. Ustanovilo ga je Filozofsko društvo BJV, ki ga je do leta 2021 kar 13 let vodil Otmar Zorn. Po podatkih s spleta je Zorn vodja vrhovnega sveta za Slovenijo v loži z imenom Stari in sprejeti škotski prostozidarski red (ASSR). Gre za enega od treh prostozidarskih redov višjih stopenj, ki deluje na ozemlju Slovenije.

Čeprav je trenutni direktor Filozofskega društva BJV Jure Mikuž, ne bomo pretirano zgrešili, če zapišemo, da je Inštitut Naprej dejansko ustanovil Zorn. 

Sedež inštituta se namreč nahaja v Poslovno zgradbi Zorn v ljubljanskih Stegnah. V njej imajo sedež Zornova podjetja in Rotary Club Ilirija, ki ga je Zorn ustanovil leta 2013, nato pa nekaj časa tudi vodil. Njegov dolgoletni član je tudi Marko Lotrič, predsednik državnega sveta, drugega doma slovenskega parlamenta.

Inštitut Naprej ima bančni račun odprt pri Hranilnici Lon, kjer je Zorn eden največjih delničarjev. Leta 2024, torej v prvem polnem letu delovanju, je imel inštitut za slabih 32 tisoč evrov prihodkov. Dobro polovico teh je prejel od Državnega sveta, ki ga vodi Lotrič. V poznejših mesecih je Inštitut Naprej organiziral več dogodkov, ki sta jih obiskala tako Zorn kot Lotrič. 

Preberite še:
Glavni slovenski prostozidar ima načrt: povezati Prebiliča in Logarja

Kaj smo vprašali Rončevića, odgovora pa nismo dobili

Eden prvih teh dogodkov je bilo slovensko-makedonsko poslovno srečanje. Pri tem verjetno ni naključje, da je stična točka Slovenije in Severne Makedonije isti rotarijanski distrikt (1912), ki pokriva več klubov v obeh državah. Med njimi je tudi Rotary Club Ilirija. 

Takrat je inštitut še vodil Anton Horvatič, nekdanji izvršni direktor Diners Club Slovenija. V začetku lanskega decembra pa je ta položaj prepustil Rončeviću, sicer dolgoletnemu članu Rotary Cluba Dolenjske Toplice, ki ga je nekaj časa tudi vodil. 

Na ministra Rončevića smo se že v sredo dopoldne obrnili z več vprašanji. Zanimalo nas je: 

-       v kakšni povezavi je z Inštitutom Naprej? 

-       zakaj je prevzel vodenje tega inštituta? 

-       na čigav predlog oziroma pobudo je to storil? 

-       ali je bil v zvezi s tem v stiku z Otmarjem Zornom?

-       ali je član katere od formalnih ali neformalnih prostozidarskih lož ali kakšnih drugih organizacij?

Kot že omenjeno, odgovora po več prošnjah, ki smo jih poslali na ministrstvo, nismo prejeli. 

Preberite še:
Omrežje glavnega prostozidarja: kaj ima Zorn s hišnim informatikom KPK

Odstopil tik pred zaslišanjem v državnem zboru

Rončević sicer nikoli ni skrival, da je zelo aktiven rotarijanec. Na spletu je tako mogoče najti smernice za delo odborov za skupnost v klubih iz rotarijanskega distrikta 1912, ki jih je Rončević spisal pred dobrim desetletjem, že po odhodu s položaja vodje direktorata za visoko šolstvo in znanost v tretji Janševi vladi. V tem dokumentu se je posebej posvetil področjem vodenja projektov, zbiranja sredstev in obvladovanja tveganj.

Iz javnih objav sicer ni razvidno, ali in kako je pod Rončevićevim vodenjem deloval inštitut, ki je lani ustvaril slabih 17 tisoč evrov prihodkov in skoraj tri tisoč evrov izgube. Na spletni strani ni podatkov, da bi v tem času organiziral kakšne dogodke. 

Rončević je direktor Inštituta Naprej postal po tem, ko je skupaj z Matejem Makarovičem in Matevžem Tomšičem prodal še preostale lastniške deleže v Fakulteti za uporabne družbene študije (FUDŠ), za kar je sam prejel več sto tisoč evrov.

S položaja direktorja inštituta je Rončević odstopil konec maja, tri dni pred ministrskim zaslišanjem v državnem zboru, nanj pa se je ponovno vrnil Horvatič.

Preberite še:
Kaj predsednika državnega sveta Marka Lotriča druži s šefom prostozidarjev