Veto za Izrael, račun za Slovenijo: koliko nas bo stala pomoč Netanjahuju?

Nekje v začetku poletja, približno dva meseca po zadnjih volitvah na Madžarskem, sem se pogovarjal z osebo, ki zelo dobro pozna dogajanja v tej državi. Beseda je nanesla na vlogo Izraela v tem delu Evrope, saj je sogovornik zelo dobro poznal vlogo organizacije Black Cube pred madžarskimi volitvami leta 2022, na katerih je še zadnjič zmagal Viktor Orban.

»V Sloveniji ne razumete, zakaj ste v tem trenutku pomembni za Izrael. Ne gre le za priznanje Palestine ali tožbe zaradi Gaze, ampak predvsem za ekonomijo,« je dejal. Sledilo je moje začudenje. Zakaj bi bila Slovenija kakorkoli ekonomsko pomembna za Izrael, ki se uvršča na 38. mesto njenih gospodarskih partneric? Kaj pa imajo Izraelci pri nas v lasti razen tovarne arom?

»Slovenija je pomembna zaradi veta, ki ga ima v EU. Kaj je Orbanova Madžarska ves čas omogočala Izraelu? Blokirala je sankcije proti Zahodnemu bregu, proti radikalcem iz vrst judovskih naseljencev, ki so ključni za politično preživetje Benjamina Netanjahuja,« mi je razložil sogovornik. In še dodal: »Ne pozabi, da Orbanove Madžarske zdaj ni več. Ti je zdaj bolj jasno?« 

Dva meseca pozneje so te besede postale meso. Slovenija je namreč pred dnevi blokirala sprejetje izjave EU, ki bi obsodila, s tem pa tudi otežila gradnjo novega velikanskega naselja za Jude na Zahodnem bregu. 

Kaj se je torej zgodilo? In zakaj se lahko naša država s takšno odločitvijo ustreli v koleno?

Preberite še:
To je izraelski lobist, zaradi katerega je Slovenija blokirala izjavo EU

Slovenija kot Orbanova Madžarska 

Slovenija je svoje najmočnejše orožje, ki ga ima kot članica EU, v Bruslju uporabila prvič po letu 2008, ko je Borut Pahor z vetom blokiral pogajanja o vstopu Hrvaške v EU. 

A med obema vetoma obstaja pomembna razlika. Pred 18 leti ga je Slovenija uporabila zaradi spora o državni meji, torej zaradi Piranskega zaliva, Trdinovega vrha in levega brega Mure. Tokrat je veto uporabila zaradi nekega nepremičninskega projekta, ki raste vzhodno od Jeruzalema. Žal ne Jeruzalema v Slovenskih Goricah, ampak tistega, ki se nahaja skoraj 2.500 kilometrov zračne linije stran od Ljubljane.

Slovenija je torej veto uporabila zaradi izraelskega projekta na ozemlju, ki ga skupaj z drugimi državami sveta sploh ne priznava kot del Izraela. To je storila kljub stališču EU, da se območja naseljencev na Zahodnem bregu širijo s krajo zemlje Palestincem in nasiljem, zato zanje veljajo dokaj stroge sankcije. 

Jasno je, komu ta slovenska poteza najbolj koristi. To sta ekonomska elita judovskih naseljencev, za katero je pri Janezu Janši v zadnjih mesecih intenzivno lobiral Yossi Dagan, in izraelski premier Benjamin Netanjahu. Zanj je ta nepremičninski projekt ključni del »programa« etničnega čiščenja, s katerim ob sebi pred prihajajočimi volitvami drži izraelsko radikalno desnico. 

Preberite še:
Dosje: Black Cube

Trenutek, ki ne bo mogel biti hujši

Vemo tudi, komu ta slovenska poteza zagotovo ne koristi - sami Sloveniji kot državi. Avokado bomo še naprej uvažali od drugje. Toda ključno vprašanje je naslednje: kakšna bo škoda, ki jo bo zaradi tega utrpela Slovenija? Žal je lahko zelo velika. 

Trenutek te odločitve v resnici ne bi mogel biti hujši. Že čez dober mesec dni bo v Bruslju zasedanje Evropskega sveta, na katerem bo ena ključnih točk določitev finančnega okvirja evropskega proračuna za obdobje 2028-2034. Na mizi bo odločanje o tem, koliko denarja pripada posameznim državam članicam, torej tudi Sloveniji.

Obeta se velik spopad. Neto plačnice na čelu z Nemčijo zahtevajo krčenje proračuna za več sto milijard evrov, manj razvite regije in države, kamor sodi tudi velik del Slovenije, pa temu nasprotujejo. V ozadju tega boja bo nešteto manjših front, kjer bodo države lobirale za svoje interese in cilje, pri tem pa sklepale nenačelna zavezništva. 

Ni težko ugibati, da bosta na tem političnem bazarju za vsako državo ključnega pomena tako podpora največjih, od Nemčije in Francije naprej, kot razumevanje vrha Evropske komisije na čelu z Ursulo Von der Leyen. Torej vseh tistih, ki jih je slovenski veto v interesu izraelskih naseljencev močno razjezil. Enako, kot jih je jezilo, ko je to počel Orban.

Preberite še:
Branko Grims je padel, ker ne razume, da je lahko skrajni desničar le doma

Prvo sporočilo je bil Grims, kaj bo drugo?

V evropski politiki so precej bolj od uradnih izjav pomembni drugi, nepozornim očem pogosto skriti signali. Enega takšnih je SDS od svoje matične politične skupine (EPP) dobila julija letos, ko je iz svojih vrst praktično soglasno izključila Branka Grimsa.

Sporočilo za SDS je bilo tiho, a zelo jasno: koketiranje z evropsko skrajno desnico ima svoje meje. Nov takšen signal so pozorni opazovalci zaznali v teh dneh. Zgodbo o slovenskem vetu so v javnost spravili medijski kanali, ki so blizu Von der Leyen. Janševa vlada jo tako šele naknadno skuša sanirati. 

Že to kaže, da delnice Slovenije v vrhu bruseljske »realpolitike« trenutno kotirajo dokaj slabo. Po tem kriteriju gre naša država po poti Orbanove Madžarske, le da je ta v razmerju do Bruslja vsaj imela vzvode v obliki nemških avtomobilskih in orožarskih tovarn na svojem ozemlju. Ne le, da je Slovenija kot precej manjša država idealna za podmizno treniranje strogosti. Orbanov Fidesz je imel v EPP tudi štirikrat več evropskih poslancev, kot jih ima danes SDS. 

Ima desnica raje Zahodni breg ali vzhodno Slovenijo?

Vedeti moramo, da je razplet teh zgodb vedno enak. EU takšne nože v svoj hrbet prej ali slej kaznuje tam, kjer države najbolj boli - pri denarju. Madžarski je zamrznila za 18 milijard evrov evropskih sredstev. Smo res lahko prepričani, da naslednji signal, ki ga bo dobila Slovenija, ne bo prišel med pogajanji, ki bodo odločala o dobrih petih milijardah evrov denarja EU za našo državo? 

V resnici je ekipa na oblasti tako sebe kot državo spravila v absurdno situacijo. Zaradi podpore nezakoniti gradnji več tisoč stanovanj na Zahodnem bregu je potencialno ogrozila tudi kakšen vodovod, krožišče, šolsko telovadnico, protipoplavno zaščito, daljnovod ali kmetijsko subvencijo v vzhodni Sloveniji. Torej na območjih, ki tradicionalno volijo desne stranke.  

In to je lekcija, ki jo je prepozno spoznal tudi Orban.